Ob praznovanju 1500-letnice prihoda škofa Nazarija na škofijski sedež v Koper in bližajočega se prihoda njegovega 52. naslednika je več kot 140 klekljaric iz cele Slovenije s svojimi spretnimi prsti ustvarilo čipke v tehnikah in elementih idrijske čipke za najbolj slavnostna cerkvena oblačila: mitro – škofovo pokrivalo, glavni mašni plašč za škofa oz. somašnika, šestdeset mašnih plaščev in štiri dalmatike za diakone. Šestdeset samostojnih belih štol pa bo izdelanih naknadno.
Šestdeset mašnih plaščev je pri današnjem slovesnem bogoslužju, ki so se ga udeležile klekljarice, šivilje in krojač, v koprski stolnici blagoslovil škof Jurij Bizjak. Ob tem se je vsem, ki so sodelovali pri načrtovanju, pripravi in realizaciji izjemnega klekljarskega projekta, iskreno zahvalil.
Priložnostna knjižica o novih plaščih koprske škofije
Preberite tudi prispevek na spletni strani Družine.
Homilijo škofa dr. Jurija Bizjaka v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Bratje in sestre. Dragi bratje mašniki. Cenjene sestre klekljarice in šivilje. Cenjeni krojač Matej.
Zbrani smo za predstavitev in blagoslov jubilejnih mašnih plaščev ob 1500-letnici imenovanja in prihoda svetega škofa Nazarija na škofovski sedež v Kopru. Najsvetejše opravilo, ki ga je opravljal tudi sveti škof Nazarij, je bila seveda sveta maša, zato se nam je zdelo nadvse primerno, da v njegov spomin pripravimo tudi slovesna oblačila, ki jih pri svojem svetem opravilu nosijo mašniki.
Bratje in sestre. Vsem, ki ste sodelovali pri nastajanju jubilejnih mašnih plaščev, naprej iskreno čestitam za veličastno delo, ki sta ga opravili, in se vam zahvaljujem za dragoceno pridobitev, ki ste jo izročili škofovskemu sedežu v Kopru ob 1500 letnici imenovanja in prihoda svetega Nazarija v Koper. Celotni mašni plašči, še posebej pa vsi klekljani vzorci na njihovih portah, so najlepša prispodoba vašega natančnega in skrbnega dela, najlepša prispodoba vaše marljivosti in potrpežljivosti, najlepša prispodoba vaše zvestobe in vaše ljubezni do naše krajevne Cerkve in do vesoljne Cerkve.
Visoka pesem opeva prestol kralja Salomona in pravi: 'Prestol si je napravil kralj Salomon iz libanonskega lesa; iz srebra je naredil njegove stebre, iz zlata njegovo naslonjalo, njegov sedež je škrlaten, v sredini je vezenina, delo ljubezni jeruzalemskih mladenk' (Vp 3,9-10). Tudi na naših jubilejnih plaščih in njihovih portah je delo ljubezni naših žena in deklet.
Vaš odziv na povabilo k sodelovanju je bil izjemen in vsaka izmed vas bi zaslužila, da zdaj navedem njeno ali njegovo ime. Nagovor bi bil predolg, zato mi dovolite, da navedem samo imena treh sodelavcev, ki so vodili in usmerjali celotno zamisel in vsa potrebna opravila: to je najprej naš brat Blaž Lapanja, škofov tajnik, naša sestra Martina Lapanja, njegova mama, in naša sestra Petra Marinko Rus. Držali ste v svojih rokah vse nitke in skrbeli ste, da je po vzoru Božje Modrosti vse bilo narejeno 'po meri in po številu in po teži' (Mdr 11,20).
KKC piše o Evharistiji: 'Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. Drugi zakramenti, kakor tudi vsa druga cerkvena opravila in dela apostolata, so v tesni zvezi s sveto evharistijo in so nanjo naravnani. Presveta evharistija namreč obsega ves duhovni zaklad Cerkve, Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje' (1324). Evharistijo imenujemo tudi 'Gospodova večerja, ker gre za obed, ki ga je Gospod imel s svojimi učenci na večer pred svojim trpljenjem, in za predujem Jagnjetove poročne gostije v nebeškem Jeruzalemu' (KKC, 1329).
Oznaka gostija pa nam kliče v spomin tudi priliko o kralju, ki je svojemu sinu pripravil svatbo in je potem, ko se povabljeni niso odzvali, poslal svoje služabnike na razpotja in svatovsko dvorano napolnil z gosti, ki so bili dobri in hudobni. In ko je kralj prišel goste pogledat, je tam videl človeka, ki ni imel svatovskega oblačila, in ga vprašal: Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovskega oblačila? On pa je molčal. Nauk evangeljske prilike je jasen: Vsi smo povabljeni na gostijo, ne moremo pa na gostijo priti kakršni koli! Snažna obleka je znamenje naše notranje čistosti in svetosti.
Rimski misal piše o bogoslužni obleki: 'Obleka za mašnika pri maši in pri drugih svetih obredih, ki so naravnost povezani z mašo, je mašni plašča ali kazula, kadar ni določeno drugače, in to nad albo in štolo' (RM, Pregovor, 299). In nadaljuje: 'V Cerkvi, ki je Kristusovo telo, ne opravljajo visi udje iste službe. To različnost služb pri opravljanju bogočastja razodeva različna bogoslužna obleka; biti mora zato znamenje službe, ki je vsakemu služabniku lastna. Bogoslužna obleka pa mora povečevati tudi lepoto svetega bogoslužja' (RM, Predgovor, 297).
Tudi pričujoči jubilejni mašni plašči so nastali iz želje, da bi mašniki pristopali k sveti gostiji v svatovskih oblačilih in bi z njimi povečevali lepoto svetega bogoslužja. Kristusov monogram na portah mašnih plaščev nam kliče v spomin, da je pri vsaki sveti maši Kristus navzoč kot duhovnik in oltar in Jagnje obenem. Znamenja svetega križa na portah nam kličejo v spomin, da se pri vsaki sveti daritvi obnavlja Kristusova daritev na križu: 'Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, in tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi!'
Evangelist Matej piše: 'Dalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki so jo vrgli v morje in je zajela ribe vsake vrste' (Mt 13,47). Izračunali smo, da bi iz vseh čipk, če bi jih povezali skupaj, dobili približno šest metrov dolgo in dva metra široko mrežo. Naj tudi mreža iz čipk kakor ribiška mreža v evangeliju zbira v nebeško kraljestvo ljudi vsake vrste. Naj se uresničuje, kar pravi psalmist: 'Tvoji duhovniki naj oblačijo pravičnost, tvoji sveti naj se glasno radujejo!' (Ps 132,9). In vsi plašči naj bodo kot tančica Jagnjetove zaročenke, ki predstavlja pravična dela svetnikov (Raz 19,8). Še enkrat prisrčna hvala in iskrene čestitke vsem.
Amen.
