V Katoliški cerkvi na 33. nedeljo med letom obhajamo Svetovni dan ubogih. Letos bo to v nedeljo, 14. novembra 2021.

Papež Frančišek je ob sklepu izrednega jubileja usmiljenja z apostolskim pismom Usmiljenje in usmiljenja potrebna / Misericordia et misera določil, da se vsako leto na 33. nedeljo med letom obhaja Svetovni dan ubogih.

Poslanica papeža Frančiška za 5. svetovni dan ubogih

Sveti oče je utemeljil izbiro z besedami, da »to bo najprimernejša priprava na slovesni praznik Jezusa Kristusa Kralja vesoljstva, ki se je poistovetil z malimi in ubogimi in ki nas bo sodil po delih usmiljenja (prim. Mt 25,31-46). To bo dan, ki bo pomagal skupnostim in vsakemu krščenemu, da premislijo o tem, kako je uboštvo v samem srcu evangelija, in o dejstvu, da ne bo moglo biti ne pravičnosti ne socialnega miru, dokler bo Lazar ležal pred vrati naše hiše (prim. Lk 16,19-21). Ta dan bo tudi pristna oblika nove evangelizacije (prim. Mt 11,5), s katero lahko prenovimo obličje Cerkve v njenem nenehnem pastoralnem spreobračanju, da bo priča usmiljenja« (Usmiljenje in usmiljenja potrebna / Misericordia et misera, št. 21).

Papež Frančišek že vse od začetka svojega pontifikata posebno pozornost namenja ubogim in obrobnim vseh vrst. Pa ne le z izkazovanjem miloščine, ampak jim vrača njihovo dostojanstvo, ki je z leti morda zbledelo, ali pa ga ljudje ne vidimo več.

V svoji poslanici za 5. svetovni dan ubogih (2021) je papež Frančišek opozoril, da se je lansko leto pridružila še ena rana, "ki je še povečala število revežev: pandemija. Še vedno trka na vrata milijonov ljudi in je tudi takrat, kadar ne nosi s seboj trpljenja in smrti, znanilka revščine. Število revnih se je čezmerno povečalo in se bo žal v prihodnjih mesecih še bolj. Nekatere države trpijo hude posledice pandemije, tako da se najbolj ranljivi ljudje znajdejo brez najbolj potrebnih dobrin. Dolge vrste pred menzami za uboge so otipljivo znamenje tega poslabšanja. Pozoren pogled zahteva, da najdemo najprimernejše rešitve za boj proti virusu na svetovni ravni, brez pristranskih interesov. Zlasti nujno je dati konkretne odgovore tistim, ki trpijo zaradi brezposelnosti, ki je dramatično udarila veliko družinskih očetov, žena in mladih. Družbena solidarnost in velikodušnost, ki so ju, hvala Bogu, mnogi spodobni, skupaj z daljnovidnimi načrti človeškega napredka, dajeta in bosta dajali zelo pomemben prispevek tej stiski".

Karitativnost v Cerkvi v Sloveniji

Slovenski verniki na različne načine podpirajo dobrodelno dejavnost Cerkve. Vsem najbolj znano delovanje Karitas še zdaleč ni edina oblika karitativnosti. Poleg številnih manjših društev in organizacij, ki v lokalnem okolju na prepoznaven in učinkovit način uresničujejo karitativno razsežnost evangelija, Katoliška cerkev v Sloveniji podpira tudi dobrodelno dejavnost svetega očeta ter pomaga lokalnim Cerkvam v svoji bližini. Tako so katoliški verniki v Sloveniji med letoma 2010 in 2020 darovali skupaj 814.206,72 evrov za Sveto deželo. Slovenski katoličani podpirajo karitativne namene svetega očeta, zato se vsako leto odzovejo na povabilo za darovanje za Petrov novčič, ki je starodavna nabirka vernikov za naslednika apostola Petra. Leta 2020 so Slovenci v ta namen zbrali 12.012,86 EUR, v desetletju 2010–2020 pa 585.809,10 EUR.

Nenehno povečevanje števila prostovoljcev, sodelavcev ter varovancev oziroma prejemnikov pomoči, vključenih v dobrodelno dejavnost škofij, dokazuje, da ljudje prepoznavajo v Cerkvi učinkovito okolje za pomoč najrevnejšim in zapostavljenim.

V primerjavi z letom 2019, v letu 2020 opazimo znižanje števila prostovoljcev in drugih oseb, ki so vključene v karitativne dejavnosti Cerkve v Sloveniji za 11,62 %.

Število oseb, vključenih v dobrodelno delovanje na škofijski in župnijski ravni (Podatki zajemajo škofije Celje, Koper, Murska Sobota, Novo mesto in nadškofijo Ljubljana)