SŠK

Škofovska konferenca je zbor škofov Katoliške cerkve določenega naroda ali ozemlja, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne, bogoslužne, katehetske in drugih dejavnosti. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) predstavlja najvišjo ustanovo Katoliške cerkve v Republiki Sloveniji. Njeno ozemlje sovpada z državnimi mejami. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo.

 

Predsednik SŠK in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.

 

Podpredsednik SŠK in soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.

Člani SŠK

Člani Slovenske škofovske konference so:

Nekdanji člani SŠK

  • Pokojni člani SŠK
  • msgr. Jože Kvas, upokojeni ljubljanski pomožni škof,
  • msgr. mag. Metod Pirih, upokojeni koprski škof,
  • msgr. dr. Jožef Smej, upokojeni mariborski pomožni škof,
  • msgr. dr. Alojzij Šuštar, upokojeni ljubljanski nadškof,
  • msgr. mag. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof,
  • msgr. dr. Franc Perko, upokojeni beograjski nadškof.

Generalna tajnica SŠK

Nekdanja generalna tajnika SŠK

Kontakt tajništva Slovenske škofovske konference


Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993–1997), drugi pa ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode, (1997–2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran, peti pa je bil od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Za šestega predsednika je bil 31. julija 2013 izvoljen novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan do 23. marca 2017. Sedmi predsednik SŠK je bil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki so ga člani SŠK izvolili na 99. redni seji v Kopru. Osmi predsednik SŠK je postal novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje za mandatno obdobje 2022–2027.

Kratek zgodovinski opis

Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference 19. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK).

Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.

Slovenski škofje so opravili obisk ad limina apostolorum aprila 2001 ter januarja 2008. Obisk ad limina je dolžnost, ki je naložena škofom osebno in izhaja iz stare navade, ki jo je v današnji obliki z odlokom določil papež Pij X. (31. decembra 1909). Dolžnost vključuje obvezo škofov obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter se predstaviti rimskemu papežu, kar je izraz spoštovanja in škofovskega bratstva, dokaz vdanosti in pokorščine, ter hvaležnost apostolskemu sedežu za pomoč pri vodenju krajevne Cerkve. Škofje so dolžni opraviti obisk ad limina vsakih pet let oz. kakor določi Sveti sedež.