Nekdo je na forumu Alkohol na zdravstvenem portalu Med.Over.Net zapisal: »Od rojstva do smrti nas spremlja steklenica, ki prinaša navidezno upanje, a v resnici je najbolj potuhnjen strup, ki razjeda človeške odnose.«

O tem spregovorijo besede, izpovedi in celotne življenjske zgodbe ljudi, ki nemočni in v občutku zapuščenosti pišejo utrinke svojih življenj v anonimnem forumu in upajo na človeški odziv nekoga, ki ima podobno izkušnjo. Ljudje v osami trpijo in tiho iščejo pomoč. Ne želijo se izpostaviti, saj je priznati polom zaradi nekaj tako običajnega, kot je alkohol, še vedno sramotno.

Forum Alkohol se je letu 2012 obiskalo 18.371 ljudi, ki so prebrali več kot 135 tisoč strani objavljene vsebine. Skupaj so napisali 522 komentarjev, v katerih so izražali svoje izkušnje, mnenja in povpraševali za nasvet, kako ukrepati v prihodnje.

Najbolj komentirana tema je bila »Pogovor s svojci alkoholikov«, v kateri so člani društva Al-Anon v on-line pogovoru izpovedali svoje zgodbe in svetovali drugim svojcem, kako se spopasti z zasvojenostjo pri partnerju ali starših.

Najbolj brane teme v 2012 so bile: Ali moj mož preveč pije?, Načini zdravljenja alkoholizma, Otroci alkoholikov, Jezna za nazaj, Mož, Kam po pomoč v primeru težav z alkoholom, Je to alkoholizem? in Kako začeti.

Zgodbe:

V zgodbah, ki so zapisane, pa je posebno mesto dobila tudi izpoved bivšega alkoholika. Na forumu je pred vsemi zbiral pogum za abstinenco in se 06.04.12 javil z besedami: »Trenutno dvanajsti dan ne pijem. RAD BI ZDRŽAL BREZ ALKOHOLA. … Nočem se razsuti do konca, ali mar se mi mora to zgoditi, da bom dojel, v kakšni hudi godlji sem? Kako nadaljevati brez alkohola?«

V začetku se je pogosto javljal: »Nisem nič vesel teh praznikov. Trinajsti dan, ura pa je šele 12 preč. Ko se mi je rodila hčerka, sem v pijanosti napisal listek in ga dal v žep, da bi mi naslednji dan pomagal. »Ostani trezen zaradi punčke.« Pa ni dolgo delovalo. ... Včasih se sam sebi studim, zjokam in spluvam svoj strahopetni, lažnivi značaj, čeprav nimam niti najmanjše osnove, se drekasto smilim sam sebi. Razumem odvisnike, še hvala Bogu (kakšna tolažba?), da nisem na kakšni močnejši substanci, ker ne bi zdržal toliko let, kolikor sem pijanec.«

»Ha, kdo bi si mislil, danes je šestnajsti dan. Brez. Ko vsak dan bolj trezno gledam naokrog, mi je kot, da se na novo učim prilagajati okolici. … Seveda sem minimalno šel pozdravit sosede, ker če ne piješ, si čuden. Tako je še hujše, povsod prisoten alkohol in edino otroci in jaz ga ne pijemo, ja izpadeš čudak.«

Po dobrem mesecu treznosti so se nanj že začeli obračati drugi, ki so ob njegovih besedah začutili upanje in postal je nekdo, ki je bil korak naprej in je kazal pot iz alkoholne omame. Tako je iz nekoga, ki je bil na dnu, postal nekdo, ki je drugim dajal upanje, da se je vredno boriti in da je boj z zasvojenostjo težka, a ne nemogoča naloga.

21.05.12

»Trojanc, ko to berem, ko da bi pisal sam. Tudi sam sem se slepil, pa saj ne pijem žganih pijač, a mi je brez njih 'uspelo' resno načeti svoje zdravje, pa to mi niti ni bilo najhuje. To kako prizadeneš tiste, katere imaš – v alkoholni omami imaš itak rad samo flašo – bi moral imeti najraje – e to je pa svinjarija, katera me je žgala. Jeba je ta alkohol, verjetno kot vsaka druga odvisnost.

Sem alkoholik, kateri se trudi, da to ne bi bil več. Glej, sam sem si 26.03.2012 rekel KONEC. Verjemi, splača se. Že zaradi tvojih dveh sončk. Ne boj se abstinence, sam imam dve desetletji več pivskega staža, pa ni bilo zdravstvenih problemov ob abstinenci.

Večji problem je rutina, skušnjava, dnevna navada, stara družba, to privede do boleče situacije, navada je železna srajca, težko boš stari klapi rekel, pivo, NE HVALA! Saj te bodo čudno gledali, a si kej bolan?

Sam sem se na začetku izogibal krajem, kjer sem 'popival'. Seveda, jaz nisem nikoli popival, le spil sem kakšno pivo. To, da je bilo to število x 8 ali 10 na dan, me ni skrbelo, ker si itak nisem priznal, kdo pa si?

Reci si KONEC. Po tretjem dnevu alkoholne abstinence se boš čudil in spraševal:" Matr, zakaj nisem že prej prekinil s tem drekom?". Najlažje pri vsem tem je, da dan traja samo 24 ur. To preživiš in si zmagal. Vsak dan samo 24 ur in preplavi te občutek velikega zadovoljstva. Potem si verjetno zasledil, da obstajajo društva za pomoč alkoholikov, potrkaj jim na vrata.

A verjemi, res se splača potruditi, videl boš pravega sebe, ponosen boš nase, punčki bosta presrečni. Navijam za tebe!«

10.09.12

»Hja so dnevi sonca, so dnevi dežja, pri tebi je čutiti, da si sredi orkana. Glede zasvojenosti ti na žalost ne morem povedati nič veselega. Ko si enkrat res zasvojen, si si naložil zlomka za celo življenje. Vedno preži na tebe in te spremlja kot zvesta senca. Samo čaka, kdaj te bo zalotil nepripravljenega. Zato je bolje, da se s tem sprijazniš in ne bežiš od njega. V bistvu, čeprav se sliši zelo trapasto, je najbolje, da ga ne sovražiš, se sprijazniš z njim in pač živiš z njim. Sem pameten, a? Toda to so moje izkušnje.«

Ne vemo, kako se bo zgodba zaključila, saj jo življenje piše iz dneva v dan. Tako kot druge, ki jih ljudje vsak dan objavijo. Dejstvo pa ostaja, da nihče ni sam v še tako hudi stiski, izgubljenost in bolečini.

Izjava Slovenske karitas ob začetku akcije 40 dni brez alkohola

direktorica Zavoda Med.Over.Net Andreja Verovšek, [email protected]