Homilja apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji, nadškofa msgr. dr. Jean Marie Speicha v Turnišču, na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja

Drage sestre in bratje, ta kratek odlomek, ki smo ga slišali, je zapisan le pri evangelistu Luku in nam pomaga postaviti Marijin lik v pravo luč. Marija je imela več 'privilegijev': bila je obvarovana izvirnega greha, postala je Gospodova mati, v nebesa je bila sprejeta s telesom in dušo, toda njena resnična zasluga je v tem, da je poslušala Božjo besedo in ji dala življenje v svojem življenju. Marija je blagoslovljena ne toliko zato, ker je bila Jezusova mati, ampak predvsem zato, ker je poslušala Božjo besedo in jo naredila za življenje svojega življenja. Zato se ob primerjavi z jo nihče ne more počutiti manjvrednega, nihče se ne more odpovedati prizadevanju, da bo pozorno poslušal besedo in jo uresničeval.

Odlomek je umeščen v 11. poglavje Lukovega evangelija, kje je Jezus pot iz Galileje v Jeruzalem, kjer ga čakata obsodba in smrt. Po naukih o molitvi (Oče naš, Lk 11, 1-4; nadležni prijatelj 11, 5-8; učinkovitost molitve 11,9-13), izžene Jezus demona iz nemega človeka in ta spregovori in poda nekaj naukov o obnašanju nečistih duhov (11,14-26). Tedaj neka ženska iz množice razglasi njegovo mater za blagoslovljeno: »Medtem ko je to govoril, je neka ženska iz množice povzdignila glas in mu rekla: 'Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!'" (v. 27)

Medtem ko je Jezus govoril o nečistih duhovih, naj bi ga neka ženska posredno pohvalila, s tem ko je razglasila za blagoslovljeno tisto, ki je imela privilegij, da ga je nosila v svojem telesu in ga negovala. Blagor, ki ga je ženska zakliče iz množice, povzdiguje Marijo, ker je bila Jezusova mati. V Lukovi skupnosti je Marija verjetno veljala za privilegirano osebo. Zato odlomek poskuša to mnenje popraviti tako, da navaja Jezusove besede.

Prisluhnimo komentarju svetega Beda Častitljivega, benediktinskega meniha, cerkvenega učitelja (Homilija o Luku, L.IV.49.). Svetnik pravi: "Blagor materi, ki te je rodila, in prsim, ki so te dojile. Velika je predanost in velika je vera, ki jo izražajo te besede žene iz evangelija. Medtem ko pismouki in farizeji obrekujejo in skušajo Gospoda, ta žena pred vsemi priznava njegovo učlovečenje s tako iskrenostjo in gotovostjo, da gre tako daleč, da zamaje obrekovanje sodobnikov in lažno vero prihodnjih heretikov. Jezusovi sodobniki so zanikali, da je on resnično Božji Sin, istega bistva z Očetom, in s tem žalili delovanje Svetega Duha. Pozneje, v teku časa, so se našli tudi ljudje, ki so zanikali, da je Marija, vedno devica, dala snov svojega mesa Božjemu Sinu, ki naj bi se rodil s pravim človeškim telesom; zanikali so, da je resnično Sin človekov, iste narave kot njegova mati. Toda apostol Pavel ovrže ta pogled, ko pravi, da je bil Jezus "rojen iz žene, podvržene zakonu" (Gal 4,4). Ker je bil namreč spočet v deviškem telesu, svojega telesa ni vzel iz nič, niti od nikjer drugje, ampak iz telesa svoje matere. Če temu ne bi bilo tako, ne bi bilo prav, da bi ga imenovali zares Sin človekov".

Resnično srečna mati, ki je po pesnikovih besedah "rodila Kralja, ki vlada nebu in zemlji na veke vekov". Ima veselje materinstva in čast devištva. Pred njo ni bilo take ženske in je ne bo niti po njej" (Sedulius). Potrditev te žene je torej potrditev Jezusovega utelešenja: resničnega Boga in resničnega človeka, kot ga opredeljujemo v veroizpovedi, ki jo izpovedujemo vsako nedeljo. 

Zdaj preidimo k naslednji vrstici: On pa je rekel: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« (v. 28)

Jezus je kategoričen. Blagor s katerim se Jezus odzove, postavi sogovornico na drugo raven ter popravi ali dopolni prvo izjavo. S tem ko evangelist Luka postavi poslušanje in upoštevanje Božje besede nad Marijino materinstvo, vzpostavi hierarhijo vrednot v skladu z vizijo vere. Izogiba se absolutiziranju privilegija fizičnega materinstva, ki je nekaj edinstvenega in je onemogočeno komur koli drugemu ter opozarja, da je prava blaženost v poslušanju. To izraža Marijina drža in to je mogoče tudi za kristjane vseh časov in krajev. Dejansko je Marija že v prvih poglavjih Lukovega evangelija, spomnimo se oznanjenja, predstavljena kot tista, ki sliši Božjo besedo, jo uresničuje in ohranja. Marija, prva učenka, je podoba vernika.

Ne smemo pozabiti, da je bila Marija zelo zadržana; o tem najdemo dokaz v evangeliju. Kdaj ste jo videli, da bi bila zgovorna ali polna domišljavosti? Nekega dne stoji pred vrati in pusti sinu, da govori, vendar ne uporabi svoje materinske avtoritete, da bi ga prekinila ali vstopila v hišo, kjer je pridigal (Mr 3,31).

Če se prav spomnim, nam evangelisti štirikrat posredujejo Marijine besede. Prvič, ko se odzove angelu v pričakovanju njegove privolitve; drugič, ob obisku pri Elizabeti, ko jo pohvali njena sorodnica in želi Marija še bolj povzdigniti Gospoda; tretjič, ko se pritožuje nad svojim dvanajstletnim sinom, da sta ga oče in ona žalostna iskala; četrtič, na poročnem slavju v Kani, ko svojega sina pokliče za pomoč strežnikom.

V vseh drugih okoliščinah je Marija počasna pri govorjenju, pripravljena pa poslušati, saj je "vse te besede hranila in jih premišljevala v svojem srcu" (Lk 2,19.51). Ne, drage sestre in bratje, nikjer ne najdete, da bi govorila o sami skrivnosti učlovečenja.

Koliko vere je imela Marija, ko je poslušala svojega sina, ki je ne le pripovedoval prilike množici, ampak tudi zasebno razkrival učencem skrivnosti nebeškega kraljestva! Videla ga je, kako je delal čudeže, nato visel na križu, umrl, vstal in bil vzet v nebesa. Kako nam vera pravi, da je bil v vseh teh okoliščinah slišan Marijin glas? Še toliko bolj zato, ker je Marija velika, saj se je ponižala ne le v vsem, ampak bolj kot vsi drugi. 

Na koncu bi rad poudaril, da je ta blagor, ki ga je izrekel Jezus, naklonjen tudi ovrednotenju ženske. Jezus oceni žensko kot osebo, ki je sposobna svobodnega in osebnega odziva. Jezus ženskega dostojanstva ne zoži na podrejenost možu in rojevanje otrok, kot je veljalo v judovski kulturi takratnega časa. Jezus je resnično osvobodil žensko in po Mariji je osvobodil vse nas.

Amen.