Papeževo apostolsko potovanje na Ciper in v Grčijo bo potekalo od 2. do 6. decembra 2021.
Program
Četrtek, 2. december 2021
Rim – Larnaka – Nikozija
11.00 Odhod letala z mednarodnega rimskega letališča Fiumicino za Larnako.
15.00 (14.00) Prihod na mednarodno letališče Larnaka.
15.00 (14.00) Uradni sprejem na mednarodnem letališču v Larnaki.
16.00 (15.00) Srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami, diakoni, katehisti ter s predstavniki cerkvenih združenj in gibanj na Cipru v maronitski katedrali Naše Gospe Milosti v Nikoziji. Govor papeža Frančiška.
17.15 (16.15) Sprejemna slovesnost v predsedniški palači v Nikoziji.
17.30 (16.30) Vljudnostni obisk pri predsedniku republike v zasebni predsednikovi delovni sobi.
18.00 (17.00) Srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora v ceremonialni dvorani predsedniške palače v Nikoziji. Govor papeža Frančiška.
Petek, 3. december 2021
Nikozija
8.30 (7.30) Vljudnosti obisk pri Njegovi blaženosti Krizostomu II., pravoslavnemu nadškofu Cipra v pravoslavni nadškofijski palači v Nikoziji.
9.00 (8.00) Srečanje s svetim sinodom v pravoslavni katedrali v Nikoziji. Govor papeža Frančiška.
10.00 (9.00) Sveta maša na GSP stadionu v Nikoziji. Homilija papeža Frančiška.
16.00 (15.00) Ekumenska molitev z migranti v župnijski cerkvi Svetega Križa v Nikoziji. Govor papeža Frančiška.
Sobota, 4. december 2021
Nikozija – Larnaka – Atene
9.10 (8.10) Poslovilna slovesnost na mednarodnem letališču Larnaka.
9.30 (8.30) Odhod letala za Atene.
11.10 (10.10) Prihod letala na mednarodno atensko letališče.
11.10 (10.10) Uradni sprejem na mednarodnem atenskem letališču.
12.00 (11.00) Sprejemna slovesnost v predsedniški palači v Atenah.
12.15 (11.15) Vljudnostni obisk pri predsedniku republike v zasebni delovni sobi predsedniške palače v Atenah.
12.30 (11.30) Srečanje s predsednikom vlade v predsedniški palači v Atenah.
12.45 (11.45) Srečanje s predstavniki oblasti, civilne družbe in diplomatskega zbora v predsedniški palači v Atenah. Govor papeža Frančiška.
16.00 (15.00) Vljudnostni obisk pri Njegovi blaženosti Hieronimu II., nadškofu Aten in vse Grčije v pravoslavni nadškofijski palači v Atenah.
16.30 (15.30) Srečanje Njegove blaženosti Hieronima II. in Njegove svetosti papeža Frančiška s svojima spremstvoma v dvorani prestola v pravoslavni nadškofijski palači v Atenah. Govor papeža Frančiška.
17.15 (16.15) Srečanje s škofi, z duhovniki, redovniki in redovnicami, semeniščniki in katehisti v katedrali sv. Dionizija v Atenah. Govor papeža Frančiška.
18.45 (17.45) Zasebno srečanje s člani Družbe Jezusove v Apostolski nunciaturi v Atenah.
Nedelja, 5. december 2021
Atene – Mitilena (Lezbos) – Atene
9.15 (8.15) Odhod letala za Mitileno.
10.10 (9.10) Prihod na letališče Mitilena.
10.45 (9.45) Obisk beguncev v Sprejemnem in identifikacijskem centru v Mitileni. Govor papeža Frančiška in Angel Gospodov.
12.15 (11.15) Odhod letala za Atene.
13.10 (12.10) Prihod letala na mednarodno atensko letališče.
16.45 (15.45) Sveta maša v Koncertni dvorani Megaron v Atenah. Homilija papeža Frančiška.
19.00 (18.00) Vljudnostni obisk Njegove blaženosti Hieronima II. pri svetem očetu v Apostolski nunciaturi v Atenah.
Ponedeljek, 6. december 2021
Atene – Rim
8.15 (7.15) Obisk predsednika parlamenta pri svetem očetu v Apostolski nunciaturi v Atenah.
9.45 (8.45) Srečanje z mladimi v Šoli sv. Dionizija sester uršulink v Maroussiju v Atenah. Govor papeža Frančiška.
11.15 (10.15) Poslovilna slovesnost na mednarodnem atenskem letališču.
11.30 (10.30) Odhod letala za Rim.
12.45 Prihod letala na mednarodno rimsko letališče Ciampino.
Potovanje papeža Frančiška po sledeh apostolov Barnaba in Pavla
S postajami 35. apostolskega potovanja papeža Frančiška sta povezani življenji apostolov Barnaba in Pavla. Skupaj sta potovala in oznanjala evangelij. Njuno prijateljstvo, v katerem je prišlo tudi do nesoglasij, je bilo vedno ukoreninjeno v veri v Kristusa.
Sveti Barnaba
Sveti Barnaba, ki se je rodil na Cipru in se kasneje nastanil v Jeruzalemu, je bil eden izmed prvih, ki je po Jezusovem vstajenju sprejel krščanstvo. Izročilo – glede na zapise Evzebija iz Cezareje, ki je zajemal iz Klemena Aleksandrijskega – ga prišteva tudi med 72 apostolov, ki jih je Jezus poslal oznanjat Božje kraljestvo, torej tudi že v krog tistih, ki so sledili Kristusu. Njegovo pravo ime je Jožef, vendar je dobil vzdevek Barnaba, kar pomeni »sin spodbude« ali »sin tolažbe« (Apd 4,36). To ime je bilo tudi navdih za geslo potovanja papeža Frančiška na Ciper: »Potolaži nas v veri.« Barnaba spodbuja in tolaži ter velikodušno proda svojo njivo, denar, ki ga dobi zanjo, pa izroči apostolom za potrebe Cerkve.
Logotipa in gesli papeževega potovanja na Ciper in v Grčijo
Barnaba je eden izmed najbolj uglednih članov prve krščanske skupnosti. Kot je spomnil zaslužni papež Benedikt XVI. med splošno avdienco 31. januarja 2007, je bil Barnaba tisti, ki je jamčil za Pavlovo spreobrnjenje v krščanski skupnosti v Jeruzalemu, ki ni zaupala nekdanjemu preganjalcu (prim. Apd 9,27). Na poti v Sirsko Antiohijo, kamor je bil poslan, je šel iskat Pavla v Tarz, kamor se je umaknil, ter tam z njim preživel eno leto. Posvečal se je oznanjevanju evangelija v tem pomembnem mestu, v katerem je bil Barnaba poznan kot prerok in učitelj (prim. Apd 13,1). Tako je Barnaba ob prvih spreobrnjenjih poganov razumel, da je to ura Savla, ki se je umaknil v Tarz, svoje mesto. Tja ga je šel iskat in je v tistem pomembnem trenutku Pavla nekako ponovno vrnil Cerkvi; v tem smislu ji je ponovno podaril apostola poganov. Iz antiohijske Cerkve je bil Barnaba skupaj s Pavlom poslan v misijon; to, kar imenujemo prvo misijonsko potovanje apostola Pavla, je v resnici Barnabovo misijonsko potovanje, saj je bil zanj odgovoren on, Pavel pa se mu je pridružil kot sodelavec.« Na tem prvem potovanju sta apostola prispela do nekaterih predelov Cipra in južno-osrednje Anatolije, v današnji Turčiji, da bi oznanila Gospodovo vstajenje.
Svetnika, vendar človeka kot mi
Tudi poti svetosti so lahko zaznamovane s trenutki trenj. Kot je še spomnil papež Benedikt XVI., je med Pavlom in Barnabom »na začetku drugega misijonskega potovanja prišlo do spora, ker je Barnaba hotel na pot vzeti tudi Janeza, ki mu je bilo ime Marko, medtem ko Pavel tega ni želel, saj se je med prejšnjim potovanjem ločil od njiju (prim. Apd 13,13; 15,36-40). Tudi med svetniki torej obstajajo nasprotja, nesoglasja, spori. In to se mi zdi zelo tolažilno – je dodal papež Benedikt XVI. –, saj vidimo, da svetniki "niso padli iz nebes". So ljudje kakor mi, s težavami, ki so tudi zapletene. Svetost ni v tem, da nikoli ne naredimo napake ali grešimo. Svetost raste s tem, ko smo sposobni spreobrnjenja, kesanja.« V svojih zadnjih pismih, Filemonu in v Drugem pismu Timoteju, Pavel piše o Marku kot svojem »sodelavcu«. Po papeževih besedah torej svetniki »ne postanemo tako, da nikoli ne naredimo napak, ampak je sposobnost sprave in odpuščanja to, zaradi česar postanemo svetniki.«
Sveti Pavel
Savel je bil jud iz Tarza, v današnji Turčiji, in rimski državljan. V Apostolskih delih je opisan kot preganjalec kristjanov. Vendar pa ga je na poti v Damask obsijala luč. »Padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: "Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?" Rekel je: "Kdo si, Gospod?" In on: "Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš."« Pavel se spreobrne in se da krstiti. V Jeruzalemu spozna Petra in druge apostole, ki so na začetku nezaupljivi. Zanj jamči Barnaba, ki razprši vse dvome. Skupnost kristjanov v Jeruzalemu tako sprejme Pavla in Barnaba ga prepriča, naj gre oznanjat evangelij.
Pavel in apostolska potovanja
Pavel in Barnaba skupaj prispeta v Antiohijo. Med prvim apostolskim potovanjem skupaj pristaneta tudi na Cipru, se odpravita v različna mesta v Anatoliji in nato ponovno v Antiohijo in Jeruzalem. Med drugim potovanjem Pavel odide na jug Galatije, zatem pa v Makedonijo in Grčijo. Za več kot eno leto se ustavi v Korintu. Med tretjim potovanjem Pavel tri leta ostane v Efezu, gre v Makedonijo, Korint in v druge kraje. Na svojih potovanjih je odprl nove poti za evangelij.
Govor v Areopagu
Posebej znan je njegov govor v Atenah, zibelki civilizacije in filozofske misli. Na griču Areopag, kjer so se Atenčani srečevali in se udeleževali razprav, je apostol govoril o evangeliju. Poganom govori o Bogu. Kakor je poudaril papež Janez Pavel II., je ta njegov govor »zgled akulturacije«. Na začetku se zdi, da srečanje med krščanskim sporočilom in grškim svetom ne obrodi sadov. »Ko so slišali o vstajenju od mrtvih, so se nekateri norčevali, drugi pa so govorili: "O tem bi te poslušali kdaj drugič." Tako je Pavel odšel iz njihove srede.« Vendar pa so se nekateri spreobrnili. Eden izmed prvih Atenčanov, ki je sprejel Pavlove besede, je bil Dionizij. Govor apostola poganov je postal vtkan v zgodovino. Zahvaljujoč tudi tistim prvim korakom evangelizacije poganov je krščanstvo doseglo Evropo.
Vir: Vatican News - slovenska redakcija
