Benedikt XVI. je v soboto, 24. novembra 2012, na konzistoriju v baziliki sv. Petra umestil šest novih kardinalov. Kardinalski biret in prstan so iz rok svetega očeta prejeli: prefekt papeške hiše James Michael Harvey, libanonski maronitski patriarh Béchara Boutros Raï, sirsko malankarski višji nadškof v Indiji Baselios Cleemis Thottunkal, nigerijski nadškof John Olorunfemi Onaiyekan, kolumbijski nadškof Rubén Salazar Gómez in filipinski nadškof Luis Antonio Tagle. Papež je v nagovoru dejal, da so novi kardinali, ki predstavljajo različne škofije po svetu, od danes naprej na poseben način pridruženi rimski Cerkvi ter pomenijo okrepitev duhovnih vezi, ki združujejo vso Cerkev – Cerkev, ki jo oživlja Kristus, pa je zbrana okoli Petrovega naslednika. »Od sedaj naprej boste še tesneje in še globlje povezani s Petrovim sedežem,« je dejal papež novim kardinalom ter izpostavil posebno vrednost zvestobe.

Cerkev je katoliška

Sicer pa je v nagovoru v ospredje postavil katoliškost Cerkve. Poudaril je, da je Cerkev »Cerkev vseh ljudstev in se zato izraža v različnih kulturah na različnih celinah. Je Cerkev binkošti, ki v polifoniji glasov dviga eno samo ubrano pesem k živemu Bogu.« Značilnosti Cerkve odgovarjajo Božjemu načrtu, kot piše v katekizmu: »Kristus je tisti, ki po Svetem Duhu daje svoji Cerkvi, da je ena, sveta, katoliška in apostolska; in on jo tudi kliče, naj uresničuje vsako od teh lastnosti« (KKC 881). Papež je dejal, da je Cerkev katoliška (vesoljna) zato, ker Kristus v svojem poslanstvu zveličanja zaobjema vse človeštvo. Jezusovo poslanstvo med njegovim zemeljskim življenjem je bilo sicer omejeno na judovski narod, a vendar od vsega začetka usmerjeno na vse narode, da bi se jim prinesla luč evangelija in bi vstopili v Božje kraljestvo. Ta univerzalistični vidik se kaže tudi v tem, kako Jezus predstavi samega sebe: ni le Sin Davidov, ampak Sin človekov. Jezus tako nakaže pravi značaj svojega mesijanstva, ki je namenjeno celotnemu človeku in vsakemu človeku, presegajoč vsako etnično, nacionalno in versko posebnost. »Ravno v hoji za Jezusom, s tem, da se pustimo pritegniti v njegovo človeškost, in torej v občestvu z Bogom se vstopa v to novo kraljestvo, ki ga Cerkev oznanja in napoveduje in ki premaga delitev in razkropitev.«

Vesoljno poslanstvo Cerkve prihaja od Svetega Duha

Papež je nadaljeval, da Jezus svoje Cerkve ne odpošlje k eni skupini, ampak k celotnemu človeškemu rodu, da bi ga zbral v veri v eno samo ljudstvo in ga zveličal. Vesoljnost Cerkve torej zaobjema vesoljnost enega Božjega načrta za zveličanje sveta. Ta univerzalna značilnost se jasno pokaže na binkošti, ko Sveti Duh napolni prvo krščansko skupnost, da bi se evangelij lahko razširil med vse narode. Tako je Cerkev od svojega začetka usmerjena v kat'holon, zaobjema celotno vesolje. »Vesoljno poslanstvo Cerkve,« je zatrdil papež, »se ne dviguje od spodaj navzgor, ampak sestopa od zgoraj, od Svetega Duha; od svojega prvega trenutka je usmerjena v izražanje v vsaki kulturi, da bi tako oblikovala eno Božje ljudstvo. Ne gre toliko za eno lokalno skupnost, ki se počasi veča in širi, ampak je kot kvas, ki je usmerjen na vesolnost, k celoti, in ki v sebi nosi vesoljnost.«

V vsaki lokalni Cerkvi se uresničuje ena, sveta, katoliška in apostolska Cerkev

Na začetku Cerkve se apostoli in učenci odpravijo na pot brez kakršne koli človeške gotovosti in samo z močjo Svetega Duha, evangelija in vere. Kvas, ki se razširi po vsem svetu, vsopi v različne dogodke in raznovrstne kulturne in družbene kontekste, a kljub temu ostane ena Cerkev. Okoli apostolov vzcvetijo krščanske skupnosti, a so ena Cerkev, ki je v Jeruzalemu, Antiohiji ali Rimu vedno ista, ena in vesoljna. Ko apostoli govorijo o Cerkvi, ne govorijo o svoji skupnosti, ampak govorijo o Kristusovi Cerkvi ter vztrajajo pri enosti, vesoljnosti in celovitosti njene katoliškosti, ki se uresničuje v vsaki lokalni Cerkvi. »Cerkev je ena, sveta, katoliška in apostolska, v sebi odseva izvir svojega življenja in svoje poti: edinost in občestvo Trojice,« je dejal Benedikt XVI. V perspektivo te edinosti in vesoljnosti Cerkve, je umeščen tudi kardinalski zbor, ki predstavlja raznoterost obrazov, v kolikor izraža obličje vesoljne Cerkve.

V nedeljo je papež z novimi kardinali daroval sveto mašo

S sobotnim konzistorijem kardinalski zbor šteje 211 članov. Od teh jih je 120 mlajših od 80 let in imajo v primeru konklava pravico voliti novega papeža – med temi je tudi šest novih kardinalov. Konzistorija so se med drugim udeležile štiri posebne delegacije iz držav, od koder prihajajo novi kardinali: libanonsko delegacijo je vodil libanonski državni predsednik Sleiman, filipinsko podpredsednik države Binay, indijsko predsednik parlamenta Kurien in nigerijsko senator Mark. Na praznik Kristusa Kralja je papež Benedikt XVI. skupaj z novimi kardinali daroval slovesno sveto mašo v vatikanski baziliki sv. Petra.

Besedilo je v izvirniku objavljeno na spletni strani Radia Vatikan.