Od četrtka do nedelje, 9. do 12. novembra 2017, so v Kopru že sedmič zapovrstjo potekali Monaldovi dnevi. Na letošnjih odstirajo zaklade samostanskih knjižnic, nekaj dragocenih, redko videnih, so tudi razstavili v frančiškanskem samostanu ob cerkvi sv. Ane.
Osrednji del Monaldovih dni je bil v petek, ko je na znanstvenem simpoziju v Pretorski palači o knjižnih biserih samostanskih knjižnic manjših bratov v Kopru. Dolga stoletja so bile v Kopru kar štiri samostanske knjižnice: dominikanska knjižnica sv. Dominika, minoritska knjižnica sv. Frančiška, kapucinska knjižnica sv. Marte in frančiškanska sv. Ane. Prvi dve sta bili odneseni v Trst pod Francozi, drugi dve sta ostali v Kopru: kapucinska knjižnica je delovala do leta 1948; ko pa je oblast izgnala patre iz samostana, so knjižnico razpršili na tri lokacije, še vedno je delujoča le še knjižnica sv. Ane v frančiškanskem samostanu – včasih imenovana tudi Monaldova knjižnica.
Na znanstvenem simpoziju je imelo pozdravne nagovore šest udeležencev, med njimi tudi koprski škof Jurij Bizjak, ki se je posebej zahvalil bratom frančiškanom, ki že skoraj 800 let »vztrajno gradijo nebeško kraljestvo v mestu in na širšem območju«. Izpostavil je bl. Monalda Koprskega - živel je v 13. st., rojen naj bi bil okoli leta 1210 v Kopru ali Piranu, v duhu svetosti kot frater sanctus je umrl okoli leta 1280 v Kopru, bil je »manjši brat«, teolog in cerkveni pravnik – in njegovo znamenito delo Summa Monaldina.
V zborniku, ki je izšel ob simpoziju, je provincial minoritov p. Milan Kos zapisal, da z odkrivanjem knjižnega bogastva tudi »začutimo, kakšne teme so bile aktualne v tistem času in kakšne potrebe na področju izobraževanja so imeli Frančiškovi bratje«, provincial frančiškanov p. Marjan Čuden pa je izrazil upanje, da se bodo pod okrilje Monaldove knjižnice »vrnile knjige, ki so trenutno na drugih lokacijah«. To si želi, kot je zapisal, »predvsem iz spoštovanja do vseh, ki so skozi stoletja koprsko samostansko knjižnico oskrbovali s knjigami, ji knjige podarjali in se v njej napajali z duhovnostjo, kulturo in znanjem.«
Več o vsebini simpozija in sporočilu petih osrednjih predavateljev na spletni strani Družine in v tiskani številki Družine.
