Na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška v Zavodu Antona Martina Slomška na Vrbanski cesti 30 v Mariboru bo v ponedeljek, 10. decembra 2012, med 7.55 in 13.50 potekal dan človekovih (in Božjih) pravic.
Ob dnevu človekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra, bodo letos že drugič namenili pozornost razmisleku o pravicah, ki so pogosto samoumevne, pa kljub temu velikokrat prezrte. Živimo v svetu, ki je zaradi želje po uspešnosti in dobičku velikokrat tudi zelo agresiven, zato pravice pogosto ostajajo le na papirju, vse večkrat pa se tudi zlorabljajo. Sprevržejo se v svoje nasprotje in s tem izničujejo demokracijo. Tokrat se bodo ustavili tudi pri Božjih pravicah, zato so se odločili, da si bodo dijaki 1., 2. in 3. letnika ogledali film Misijon, ki prikazuje pogoje za delovanje prvotnih misijonov in vpliv družbe ter politike na poslanstvo misijonarjev in njihove dejavnosti, dijaki 4. letnika pa si bodo ogledali film Božji možje. Dijaki bodo o pravicah razmišljali tudi v okviru razrednih ur, ob koncu pa se bodo tej temi posvetili tudi iz strokovnega zornega kota; bodisi s stališča leposlovja, zgodovine, geografije, vere in kulture.
Duhovna misel ob svetovnem dnevu človekovih pravic
Dan človekovih pravic, kakor je to določila Organizacija združenih narodov, poteka 10. decembra, in sicer v počastitev obletnice sprejetja Temeljne listine o človekovih pravicah. Letošnje praznovanje je za nas kot katoliško šolo posebej zanimivo, a hkrati problematično, saj praznujemo 50. obletnico začetka II. vatikanskega koncila, ki je s celo vrsto pomembnih besedil sprejel idejo o človekovih pravicah. Med takšnimi koncilskimi deklaracijami je zlasti besedilo Dignitatis humanae (O človekovem dostojanstvu), v kateri je sprejeta ideja o verski svobodi kot temeljni človekovi pravici, vendar v teh petdesetih letih, ki nas ločuje od začetka koncila, je navdušenje, s katerim smo katoličani v glavnem sprejeli koncilske odloke, nekoliko uplahnilo, saj smo se zavedali pasti, ki je zajeta v ideji človekovih pravic. Ta past je v tem, da pri poudarjanju pravic človeka ne le, da pozabimo na dolžnosti, ki jih imamo ljudje drug do drugega, pač pa, kar je iz verskega, a tudi širšega vidika še usodnejše, da pozabimo na vrhovno pravico, ki jo ima Bog nad človekom. V tem smislu je bilo koncilsko sprejetje verske svobode vprašljivo, saj je tudi med katoličani pripeljalo do prepričanja, da vera ni nekaj, kar bi človek prejel od Boga, pač pa nekaj, kar si človek lahko po mili volji izbira in da so vse te izbire dopustne, dobre. Tako smo danes priča problematičnemu pojavu, ki mu rečemo »izbirni vernik«: t. j. vernik, ki si od vere izbira le to, kar mu ustreza, na ostalo se pa požvižga. V zadnji posledici tako povzdigovanje človeka nasproti Bogu lahko vodi le v zanikanje vere v Boga. V tem problemskem okviru si bodo dijakinje in dijaki 1., 2. in 3. letnika ogledali film Misijon, ki govori o tem, kako so jezuitski misijoni v Paragvaju v 18. stoletju bili nasilno ukinjeni s strani portugalskih oblasti, ki so to počele v imenu razsvetljenskega povzdigovanja človeka in njegovih pravic na račun pravic Boga. Podobno je kasneje francoska revolucija v imenu istih človekovih pravic začela s krvavim preganjanjem katoličanov v Franciji. Dijakinje in dijake 4. letnika pa čaka ogled filma Božji možje.
Dodatne informacije dobite v Zavodu Antona Martina Slomška na Vrbanski cesti 30 v Mariboru pri gospe Silvi Belšak, tel. 0590/922–07 ali po e-pošti na naslovih: [email protected] ali [email protected].
