Pripravljam prispevek o tem, kako Katoliška Cerkev v Sloveniji v kriznih časih varčuje in pomaga državljanom.

– Ali morda razmišljate, da bi po vzoru Nemčije tudi pri nas uvedli tako imenovani verski davek?

Položaja Cerkve v Sloveniji ni mogoče primerjati s položajem Cerkve v drugih državah, npr. Nemčiji, saj tamkajšnje verske skupnosti za svojo dejavnost pridobivajo finančna sredstva neposredno od države. Verska dejavnost v Sloveniji se financira predvsem z darovi vernikov, s strani države pa je delno sofinancirana samo za nekatere dejavnosti. V Nemčiji država cerkveni davek zbira v imenu verskih skupnosti, nato pa jim ga »vrne«. Uvedba t. i. cerkvenega davka kot oblike financiranja verskih skupnosti pri nas ni mogoča, saj so davki v Republiki Sloveniji nenamenski prihodki državnega proračuna, zato uvedba cerkvenega davka kot namenskega prihodka za financiranje verskih skupnosti sistemsko ni mogoča.

– Koliko znaša premoženje KC?

Enotne ocene premoženja Cerkve na Slovenskem ni mogoče podati, saj Katoliško Cerkev v Sloveniji sestavlja več kot 800 pravnih oseb, med katere sodijo škofije, župnije in samostani oz. redovne skupnosti. Vsaka od teh oseb je pri upravljanju premoženja samostojna.

– Ali razmišljate, da bi podobno kot ciprska Cerkev tudi KC ponudila državi pomoč v času krize?

Ciprska Pravoslavna Cerkev ima status »uradne« državne Cerkve, kjer država financira tudi njeno versko dejavnost, kar je pravno gledano povsem drugače od ureditve, ki jo poznamo pri nas. Katoliška Cerkev v Sloveniji v času krize državljanom pomaga prek mreže dobrodelnih organizaciji, kot je npr. Karitas, ki z več kot 9.000 prostovoljci ljudem lajša stiske z duhovno, finančno in materialno pomočjo, s svetovanjem in preventivnimi akcijami. V okviru Cerkve na Slovenskem delujejo tudi dobrodelne fundacije, ki pomagajo šolarjem in študentom, javne menze, ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja idr.

– Koliko znašajo davki, ki jih KC plača državi?

Cerkvene ustanove kot pravne osebe zasebnega prava kljub ustavni ločitvi države in verskih skupnosti plačujejo naslednje davke in prispevke:

• Davek od vseh stavbnih zemljišč, razen za cerkve.
• Davek od dohodkov pravnih oseb za pridobitne prihodke (prodaje, najemnine, obresti…). Izvzeti so darovi in drugi nepridobitni prihodki.
• Davek ob prodaji nepremičnin.
• Prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (lastniki gozdov).
• Obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (lastniki zemljišč).
• 20 % DDV pri nakupih opreme, obnovi nepremičnin, tudi cerkva, itd. Ker cerkvene ustanove praviloma niso zavezanke za DDV, plačanega DDV–ja ne dobijo povrnjenega.

Podatek, kolikšna je vsota posameznega ali celotnega davka, ki so ga lani plačale posamezne cerkvene pravne osebe, ni na voljo. V SŠK ne vodimo skupnih evidenc o prihodkih in odhodkih posameznih cerkvenih pravnih oseb. Vsaka pravna oseba vodi svojo evidenco, podatke pa imajo pristojni državni organi.

– Koliko vaših cerkvenih uslužbencev plačuje davke?

Verniki, verski uslužbenci, duhovniki in redovniki, ki so obenem tudi državljani, plačujejo davke v skladu z veljavno zakonodajo, davke pa prav tako plačujejo cerkvenopravne osebe.

– Katerih dajatev je KC oproščena?

Verske skupnosti so pri opravljanju ekonomske dejavnosti najprej davčne zavezanke po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV). V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu (npr. pri zagotavljanju osebja za duhovne potrebe v bolnišnicah, za namene socialno varstvenih domov, domov za starejše, varstva otrok in mladostnikov ipd.), so verske skupnosti oproščene plačila davka. Taka oprostitev velja tudi za vse druge zavezance, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu po ZDDV (prim. UL RS št. 117/2006, čl. 42). Neobdavčene so npr. storitve za cerkvene domove za starejše in dobava blaga, ki je z njimi neposredno povezana, kolikor jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije.

– Za koliko so se KC zmanjšala sredstva za obnovo sakralnih objektov, financiranje šol, gimnazij, socialno in pokojninsko zavarovanje v zadnjih letih zaradi varčevanja?

V letih od 2009 do 2011 je odstotek sredstev, namenjenih za obnovo sakralne kulturne dediščine glede na vsa državna sredstva za obnovo in vzdrževanje kulturnih spomenikov znašal 18,8 % leta 2009, 5,9 % leta 2010 ter 4,8 % leta 2011. Sofinanciranje socialnega in pokojninskega zavarovanja verskih delavcev se je po ZUJF (2012) znižalo s 60 % na 48 %.

Sorodni odgovori in pojasnila:

Finančna pomoč države Cerkvi je v skladu z ustavo in zakoni (27.02.2012)

Ločitev med državo in Katoliško Cerkvijo ter njeno financiranje (14.03.2012)

Reševanje krize in financiranje zasebnih šol (17.04.2012)

Odgovor na trditve predstavnika Društva za zaščito ustave in žrtev Cerkve (18.02.2013)

Javni protest in poziv Cerkve v zvezi s Peticijo za popolno obdavčitev Katoliške Cerkve (04.03.2013)

Pogosta vprašanja in odgovori o plačevanju davkov Cerkve na Slovenskem (17.05.2013)