Plaketo je 7. maja na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta podelil župan Zoran Janković. Slavnostne seje se je udeležila predstavnica društva Andreja Ličen. V obrazložitvi so zapisali: Svoje plemenito delo, namenjeno ljudem na robu družbe – brezdomcem, tiho, skromno in vztrajno opravlja v Ljubljani, Novi Gorici in na Mirenskem Gradu. Spiritus agens društva, lazarist dr. Peter Žakelj, je že leta 1994 zbral okoli sebe prostovoljke in prostovoljce; dejavnosti so širili ob podpori sester usmiljenk. Leta 2006 se je v prostorih sester uršulink v Plečnikovem podhodu odprl Dnevni center za brezdomce. Tam brezdomcem zagotavljajo tudi možnost nastanitve in higienske oskrbe, strokovno individualno pomoč in drugo. Društvo se je odprlo in hitro odzvalo tudi v času epidemije covida-19, za kar mu gre dodatna zahvala.
Mestni občini Ljubljana se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Hvaležni smo za njeno dolgoletno finančno podporo in pomoč, s katero lahko nemoteno izvajamo programe za brezdomne. Veseli smo, da v našem delu z brezdomnimi občina prepoznava doprinos h kakovostnejšemu življenju občanov in k blaginji mesta Ljubljane. Plaketa je potrditev našemu delu, s katerim želimo ustvarjati dom za brezdomne in jim vračati dostojanstvo. Takšen pogled je za mnoge organizacije in uporabnike včasih preveč drugačen, da bi ga sprejeli, zato naleti tudi na odpor. Priznanje nam pomeni, da delamo dobro in gradimo na pravih temeljih, hkrati pa prinaša tudi odgovornost in izziv za prihodnje delo.
Začetki pomoči brezdomnim
Z delom za najbolj obrobne je leta 1994 pričel lazarist dr. Peter Žakelj. V duhu sv. Vincencija Pavelskega je želel odgovoriti na stiske sodobnega časa. Vzpostavil je sistem organizirane pomoči v Ljubljani: zbiral je prostovoljke in prostovoljce, ki so delili sendviče in oblačila na Taboru ter poskušali reševati težave, s katerimi so se soočali brezdomni. Aktivnosti za brezdomne smo iz leta v leto širili. Ob podpori sester usmiljenk smo leta 2004 začeli z razdeljevanjem hrane na terenu, leta 2005 pa smo od sester uršulink v brezplačen najem prejeli prostore v Plečnikovem podhodu. Po temeljiti prenovi prostorov smo spomladi 2006 odprli Dnevni center za brezdomce, ki ga letno obišče od 800 do 900 brezdomcev. Jeseni istega leta je bilo ustanovljeno Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ki je pridobilo tudi status humanitarne organizacije.
Društvo danes
Danes je v društvu zaposlenih 14 sodelavk in sodelavcev, vsako leto pa aktivno sodeluje tudi več kot 200 prostovoljk in prostovoljcev. Delo za ljudi v stiski obsega več različnih in med seboj prepletenih programov, ki skušajo celostno odgovarjati na različne potrebe. Delo za brezdomne je združeno v programu Celostna pomoč brezdomcem za aktivno vključevanje v družbo in obsega Dnevni center za brezdomce, Zavetišče za brezdomce VZD, Deljenje hrane brezdomcem v Novi Gorici ter več enot namestitvene podpore. Delo za otroke, mlade in družine je združeno v programu Center za družine Mirenski Grad. V podporo kvalitetnemu prostovoljskemu delu v društvu deluje program Šola prostovoljstva. Prizadevamo si, da bi bili prostovoljcem v oporo pri njihovem delu in ustvarjanju, saj dobro organizirano in vodeno prostovoljstvo dviga duha, odpira vrata novemu, nudi prostor sprejetosti in varnosti ter je ognjišče za osebno rast posameznika. Naših programov ne bi mogli uresničevati brez podpore in pomoči financerjev in dobrotnikov. Posebej smo hvaležni Marijinim sestram, ki nam vsa leta stojijo ob strani in nas podpirajo pri delu.
Načrti za prihodnje
Pri delu nas čakajo vedno novi izzivi. Poseben izziv predstavlja program namestitvene podpore za brezdomne ženske, ki ga izvajamo od konca lanskega leta, saj je delo zelo specifično in drugačno. Zavedamo se tudi potrebe po namestitvi bolnih in onemoglih brezdomnih v Ljubljani. V kratkem pa bomo pričeli z gradnjo hiše, za katero smo več let zbirali sredstva v dobrodelni akciji Vincencijev koledar. Želimo si, da bi hiša postala dom za prostovoljce.
Hvaležni smo predsedniku društva dr. Petru Žaklju, da vsa leta s tihim delom išče odgovore na stiske sodobnega časa in vse vztrajno vabi v polno življenje. Veseli smo, da društvo raste in postaja dom za ljudi v stiski, prostovoljce kot tudi zaposlene. Vsi skupaj si bomo še naprej prizadevali graditi prijeten dom za vse.
Društvo prostovoljcev VZD
