Udejanjamo Božjo ljubezen do nas in delajmo dobro vsem

Sobota zjutraj je. Grem skozi središče Ljubljane. Mesto je okrašeno, ljudje hitijo sem ter tja, družine z otroki in nekateri posamezniki. Na tržnici so že na voljo božična drevesa in vse, kar potrebujemo za praznovanje. V bližini nekdo že pripravlja velike jaslice. Stolnica. Večina hiti mimo, redki se ustavijo in vstopijo. Advent je. Želijo se umiriti in se pripraviti na božič. 

Še nekaj dni nas loči od praznika Gospodovega rojstva. Božja beseda tretje adventne nedelje, ki se po latinsko imenuje gaudete ali po slovensko nedelja veselja, nas preko Janeza Krstnika spodbuja, da odrinemo na globoko. Vabi nas, da se pripravimo na Božji obisk v naših družinah in srcu vsakega od nas. Gospod je Emanuel, Bog z nami. Želi priti k nam in biti z nami.

Janez Krstnik je, kot beremo v evangeliju prejšnje nedelje, krščeval in vabil k spreobrnjenju, to je k spremembi poti in k vrnitvi v Božji objem. Tokrat ga srečamo v vlogi jetnika. V ječi sliši za Jezusa in njegova dejanja. Ta so znamenja, ki dajejo veselje in upanje še posebej tistim, ki so v bolečini, žalosti in stiski. 

K Jezusu pošlje svoje učence s prošnjo, naj ga vprašajo, če je on tisti, ki naj bi prišel ali morajo čakati drugega? Jezus odgovori, naj si na to vprašanje z opazovanjem in zaznavanjem njegovih del odgovorijo sami. To velja tudi za nas. Tudi mi ga lahko prepoznamo preko njegovih del. 

»Slepi spet vidijo, hromi hodijo, gobavci so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij«. Blagruje tiste, ki se ne pohujšujejo nad njim. Znamenja, ki jih dela Gospod, so za tiste, ki so v stiskah, in verujejo vanj, znamenja upanja in svetle prihodnosti. So razlog za pravo veselje. 

Morda se sprašujemo, zakaj se znaki njegove navzočnosti ne pojavljajo več. Seveda se! Samo glejmo in razumimo čas, v katerem smo! Podobno kot Jezus lahko tudi mi z vero in dobrimi deli delamo »majhne čudeže«, Božja znamenja za druge. 

Beseda evangelij pomeni dobro novico. In kaj je dobra novica? Bog deli z nami svoje bogastvo. Blizu nam je, ima nas rad. Skrivnost sreče je v deljenju. Delimo tudi mi, kar imamo, s tistimi, ki imajo manj od nas. Dobra novica se torej uresničuje tudi v našem času! Obstajajo osebe, ki so sposobne deliti; svoj dom, svoj čas, svoj denar, svojo kulturo ter svoje sposobnosti in darove. So resnično zgledi življenja. Se nam zdi, da nimamo ničesar, kar bi delili? Imamo! »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel nekaj dati svojemu bratu ali sestri«. 

Da bi lahko delili to, kar smo in kar imamo, nam ni treba biti velik in imeti veliko stvari. Potrebujemo le vero, da Bog dela po nas, pa odprte oči, da opazimo revne in pomoči potrebne, ušesa, da prisluhnejo bolečini drugih, in srce, ki se zna odzvati z ljubeznijo! Lahko delimo hrano, dobrine, čas, pozornost, dobrohotno besedo, poslušamo in pomagamo. Vsak od nas lahko najde načine, kako bo to storil.

To ni enostavno, vendar je mogoče. Za ta korak se je potrebno odločiti. Advent nas vabi k temu. Gospod nas resnično potrebuje, povabljeni smo k sodelovanju in uresničitvi Božjih sanj. Sveti Avguštin je opisal, kakšna je ljubezen in kako je videti. »Ima roke, da pomaga drugim, ima noge, da hiti k ubogim in potrebnim, ima oči, da vidi bedo in potrebe, ima ušesa, da sliši vzdihljaje in žalost ljudi«. 

Takšna je ljubezen! Zelo konkretna. Delajmo konkretno tudi mi. Z Božjo pomočjo. To je razlog za naše veselje. Gospod je blizu. Ne čakajmo. 

Blagoslovljeno tretjo adventno nedeljo in lepo pripravo na božič želim vsem!

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference 

Duhovna misel je bila objavljena in predvajanja na Radiu Ognjišče.