Od ponedeljka, 10. do petka, 14. decembra 2012 bodo slovenski škofje v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani opravljali duhovne vaje. Škofje se od leta 2008 dalje zgledujejo po drugih škofovskih konferencah, v katerih so duhovne vaje za škofe stalnica. Duhovne vaje bo tokrat vodil sarajevski kardinal Vinko Puljić.
Škofje zaradi odgovornega poslanstva, ki zajema usmerjanje verskega življenja in sprejemanje odločitev, potrebujejo tudi duhovno poglobitev. Trenutki zbranosti pred božičnimi prazniki bodo priložnost za odmik od vsakdanjih obveznosti in za premišljevanje Božje besede.
Duhovne vaje so vaje v molitvi,[1] ki lahko trajajo nekaj dni, poznamo pa tudi mesečne duhovne vaje, ki jih opravljajo predvsem redovnice in redovniki.[2] Običajno so tematsko namenjene določenemu krogu ljudi, ki jih povezuje starostna skupina, življenjski stan ali skupna duhovna izkušnja (npr. za osnovnošolce, srednješolce, študente, za mlade, ki se pripravljajo na zakon, zakonce, starše, samske, člane gibanj ali združenj, redovnice, redovnike, bogoslovce, duhovnike, škofe, …). Dinamika in vsebina duhovnih vaj je prilagojena skupini ljudi, za katero je namenjena.
Glede na ciljno skupino ločimo različne vsebinske in metodološke pristope. Proces duhovih vaj usmerja voditelj, ki na osnovi svetopisemskih besedil ponudi iztočnice za nadaljnje premišljevanje v osebni molitvi. Cilj duhovnih vaj je, da posameznik napreduje v globljem spoznavanju Boga, sebe, bližnjih in stvarstva.
[1] Z besedo »molitev« ni mišljeno predvsem ponavljanje vnaprej znanih molitev oziroma molitvenih obrazcev, ampak gre lahko tudi za branje, ponavljanje in premišljevanje svetopisemskega besedila. Namen je, da posameznik na osnovi prebranega besedila išče tudi odgovore, ki so neposredno povezani z njegovim konkretnim življenjem oziroma življenjskim položajem.
[2] Ignacijanske duhovne vaje so metoda duhovnih vaj (v tišini), ki jo je v knjižici z naslovom Duhovne vaje na osnovi osebnih izkušenj opisal ustanovitelj jezuitov sv. Ignacij Loyolski (1491–1556).
Na fotografiji od leve proti desni: novomeški škof Andrej Glavan, upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, sarajevski kardinal Vinko Puljić, celjski škof Stanislav Lipovšek, ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in upokojeni koprski škof Metod Pirih.
