»Me želite razveseliti? Berite Sveto pismo.« Gre za besede papeža Frančiška, ki jih je napisal mladim bralcem nove izdaje Svetega pisma za mlade. Izdajo je v nemškem jeziku pripravila skupina avstrijskih jezuitov, svoje komentarje pa so prispevali tudi sami mladi. »Rad imam svoje staro Sveto pismo, ki je spremljala polovico mojega življenja,« prizna Frančišek na začetku predgovora, ki je napisan v obliki pisma mladim. »Videlo je moje veselje, bilo zmočeno z mojimi solzami. Je moj neprecenljiv zaklad. Živim iz njega in za nič na svetu ga ne bi dal stran.« Lahko bi mu poklonili novo, vredno tudi tisoč evrov, a ga ne bi hotel imeti.

Kristjani zaradi Svetega pisma preganjani

Spomni, da Sveto pismo pogosto konča v zadnjih vrstah knjižnih polic in nabira prah, zatem pa spregovori o preganjanju kristjanov. »Rad bi vam povedal eno stvar: danes, še bolj kot na začetku Cerkve, so kristjani preganjani … ker nosijo križ in pričujejo o Kristusu. Obsojeni so, ker imajo pri sebi Sveto pismo.« Sveto pismo je očitno zelo nevarna knjiga, pripomni papež. V nekaterih državah je celo tako nevarno, da tistega, ki ga ima, obravnavajo, kot če bi imel v omari skrite ročne bombe.

Sveto pismo ni literarna uspešnica

Kaj torej držite v roki? Literarno uspešnico? Zbirko starodavnih in lepih zgodb? V tem primeru bi mnogim kristjanom, ki se pustijo zapreti in mučiti zaradi Svetega pisma, bilo treba povedati, da niso bili ravno preudarni, saj vendar gre samo za neko literarno delo. Papež nadaljuje: »Ne, z Božjo besedo je na svet prišla luč in nikoli več ne bo ugasnila. Ne tavamo v temi in ni nam treba čakati, da nam Bog spregovori svojo besedo, kajti 'Bog je spregovoril. Bog ni več veliki neznanec, ampak se je razodel'. Sprejmimo vase vzvišeni zaklad razodete besede!«

»Vas je morda strah?«

Mladi imajo torej v rokah nekaj božjega: knjigo, ki je kot ogenj, knjigo, v kateri govori Bog. Zatorej naj si zapomnijo: »Sveto pismo ni narejeno zato, da bi bilo odloženo na neko polico. Narejeno je predvsem za to, da se ga drži v roki, da se ga pogosto bere, vsak dan, tako sami kot v družbi.« Če se mladi skupaj udeležujejo športnih dejavnosti in skupaj nakupujejo, zakaj torej ne bi skupaj brali Svetega pisma? Morda celo zunaj, v naravi, v gozdu, ob morju, zvečer ob siju sveče, predlaga papež mladim bralcem in dodaja, da bodo tako doživeli močno in pretresljivo izkušnjo. »Ali pa vas je morda strah, da bi izpadli smešni pred drugimi?« jih neposredno vpraša.

Brati pozorno in poglobljeno

Berite s pozornostjo. Ne ostanite na površju kakor pri nekem stripu. Božje besede se namreč ne more preleteti s pogledom. Mladi naj se raje vprašajo: »Kaj to pravi mojemu srcu? Ali mi po teh besedah govori Bog? Mi morda povzroča hrepenenje, globoko žejo? Kaj naj storim?« Samo na ta način se bo Božja beseda lahko pokazala v vsej svoji moči. Samo tako se bo lahko naše življenje spremenilo, postalo polno in lepo.

»Včasih tudi zaspim. A nič zato.«

Papež ob koncu mladim še zaupa, kako sam bere Sveto pismo. Najprej malo bere, potem ga odloži in pusti, da ga Gospod gleda. »Nisem jaz tisti, ki gleda Njega, ampak On gleda mene: Bog je zares tam, navzoč. Tako se mu pustim opazovati in v svoji globini čutim – in to seveda ni sentimentalizem –, kaj mi pravi Gospod.« Včasih tudi ne govori, prizna sveti oče. »In takrat ne čutim ničesar, samo praznino, praznino, praznino … A potrpežljivo ostanem tam in ga tako čakam, berem in molim. Molim sede, ker ne morem klečati. Včasih med molitvijo tudi zaspim. A nič zato: sem kakor otrok, ki je ob svojem očetu, in to je tisto, kar šteje.«

Vir: Radio Vatikan.