V ponedeljek, 26. februarja 2018, s sveto mašo pri Sveti Mariji Veliki v Rimu, bodo slovenski škofje začeli tako imenovani obisk Ad limina Apostolorum.
Prosili smo p. Tadeja Strehovca OFM, tajnika Slovenske škofovske konference, da nam v dneh, ki so še ostali do obiska, predstavi, kaj pravzaprav je obisk Ad limina Apostolorum, dosedanje obiske slovenskih škofov, spregovori o pripravah na obisk in kakšen je program.
P. Tadej Strehovec OFM, v ponedeljek, 26. februarja se začenja obisk Ad limina Apostolorum slovenskih škofov v Rimu. Prosil bi vas, da našim poslušalcem predstavite, kaj pravzaprav je obisk Ad limina Apostolorum?
Obisk Ad limina Apostolorum je dolžnost, ki je naložena škofom osebno in izhaja iz stare navade, ki jo je v današnji obliki z odlokom določil papež Pij X. (31. decembra 1909). Dolžnost vključuje obvezo škofov obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter se predstaviti rimskemu papežu, kar je izraz spoštovanja in škofovskega bratstva, dokaz vdanosti in pokorščine, ter hvaležnost apostolskemu sedežu za pomoč pri vodenju krajevne Cerkve.
Nam lahko predstavite dosedanje obiske škofov Slovenske škofovske konference? Kdaj so bili, kdo in pri katerem papežu ter kateri so bili poudarki med obiskom in po obisku?
Do sedaj so slovenski škofje opravili obisk Ad limina leta 1992 in 2001 pri papežu Janezu Pavlu II. ter leta 2008, pri papežu Benediktu XVI. Leta 2001 je papež Janez Pavel II. na srečanju s škofi poudaril optimizem in veselje nad gorečnostjo oznanjevalcev evangelija na Slovenskem, hkrati pa jih spodbudil k prizadevanju vsakdanjih dolžnosti, ki jih narekuje evangelij. Papež je povabil škofe, da se stalno ozirajo na smernice, ki so se izoblikovale med slovensko sinodo. Za zgled jim je priporočil škofe Slomška, Barago in Vovka.
Leta 2008 je papež Benedik XVI. v svojem nagovoru škofom izpostavil vlogo Katoliške cerkve v Sloveniji pri vključevanju države v demokratične procese evro-atlantske integracije ter posvaril slovenske vernike pred sekularizacijo zahodnega kova, ki je drugačna in najbrž zahrbtnejša od marksistične. Papež Benedikt XVI. je opozoril škofe, da ta sekularizacija kaže znake, ki nas ne morejo pustiti brezbrižne: nenasitno hlastanje za materialnimi dobrinami, na upadanje rodnosti pa tudi na upadanje verske prakse z vidnim upadom duhovniških in redovniških poklicev.
