Voditelj Jože Možina je tokrat v oddajo Intervju na TV Slovenija 1 (nedelja, 27. december 2020, ob 21.00) povabil upokojenega nadškofa ddr. Antona Stresa, ki je s sodelovanjem v Komisiji Pravičnost in mir ter v Odboru za varstvo človekovih pravic pomembno prispeval k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije.

Najprej sta se dotaknila posebnosti časa, ko so zaradi epidemije onemogočeni verski obredi, prvič v zgodovini v takem obsegu. Stanje pa povzroča številne stiske, saj je verska svoboda ena temeljnih človekovih pravic tudi po naši ustavi, in ne »konjiček«, kot jo želijo opredeliti nekateri manj strpni politiki.

Dr. Stres je ob tem izrazil zaskrbljenost nad razklanostjo slovenske politike, ki je večinoma posledica tega, da se leva politična opcija, ki ima oporo v prevladujočih medijih, ne zmore sprijazniti, da ni več na oblasti. Osupljivo je zlasti, da se vlado skuša spodkopati, čeprav ima to izrazito slabe posledice za uspešen spopad z epidemijo. V tem kontekstu je dr. Stres kritičen tudi do medijev in javne RTV, ki je izrazito favorizirala in medijsko podpirala protivladne proteste, ignorirala pa npr. Pohod za življenje.

Gost je tistim, ki govorijo, da imamo zdaj diktaturo, obudil spomin na komunistično diktaturo, ki je desetletja sistematično preganjala tudi Cerkev. V nadaljevanju sta se sogovornika dotaknila desetletij, ko je bila Cerkev v Sloveniji hrbtenica opozicije ter je prek Teoloških tečajev, Komisije Pravičnost in mir ter z delovanjem nadškofa Alojzija Šuštarja jedro demokratičnega prozahodnega razmišljanja. Tako so katoličani bistveno prispevali k slovenski osamosvojitvi in osvoboditvi, tudi s slovenskim plebiscitom 23. decembra 1990, ki so se ga množično udeležili. Izjemno zanimivi so pogledi ddr. Stresa na sodobne filozofske in miselne tokove, še posebno o kulturnem marksizmu in skrajnem levičarskem anarhizmu. Ob koncu pogovora je gost odgovarjal na bolj osebna vprašanja, tudi glede napačnih ravnanj in afer, ki so v preteklosti zaznamovali njegovo škofovsko službo. Ddr. Stres je ob tem poudaril, da se kot človek zaveda svoje pomanjkljivosti in nepopolnosti. Ob precejšnji konceptualni zmedi, ki je zajela svet in Evropo, vidi edino možnost in pot v vrnitvi h koreninam; tam so viri za preživetje Slovenije in Evrope.