Dragi svojci, predstavniki države, lokalne skupnosti, civilne družbe, dragi bratje in sestre!

Človekovo srce hrepeni po brezkončnem, po večnem. Ne moremo se sprijazniti s tem, da je po smrti vsega konec.

To naše hrepenenje ima svoj realen in zanesljiv odgovor v smrti in vstajenju Jezusa Kristusa. Njegovo vstajenje ne daje samo gotovosti o življenju po smrti, ampak razsvetljuje tudi samo skrivnost smrti vsakega od nas.

V Božji besedi smo slišali, da če živimo združeni z Jezusom in smo mu zvesti, bomo zmožni z upanjem in vero prestopiti tudi prag smrti.

Če je moje življenje bilo hoja z Gospodom, v zaupanju v njegovo brezmejno usmiljenje, bom zadnji trenutek svojega bivanja sprejel, kot dokončno izročitev v roke našega Stvarnika.

V tej veri se tudi mi poslavljamo v tišini in molitvi od žrtev Hude jame, v upanju, da so se v trenutkih trpljenja, bolečine in osamljenosti izročili v Božje roke in že zrejo njegovo obličje.

Zreti Božje obličje, znajti se v njegovem objemu, to je tisto, kar človeka potolaži in umiri.

Vse to nas danes, ob tej uri slovesa, navdaja z upanjem in tolažbo.

Da bi nam Božji Sin pokazal, da smrt ni konec, je tudi sam legel v grob. Njegovo telo je začelo trohneti. Toda Božja moč, ljubezen Boga Očeta, je odtrgala pečat smrti in razmaknila kamen, ki je bil zavaljen k vhodu v Jezusov grob. Jezus, živi, se je začel razodevati kot zmagovalec nad smrtjo, da bi vsem nam vlil upanje, da je smrt premagana.

Drage žrtve iz Hude jame, tudi za vas je smrt že premagana. Kličite Božji blagoslov na nas, da bomo sposobni živeti v veri in zaupanju v Boga, kajti v Njem ni ločitve, ampak ostajamo vsi del enega velikega občestva!

msgr. Alojzij Cvikl DJ,
mariborski nadškof metropolit