Dragi sobratje duhovniki, redovnice in redovniki, dragi bratje in sestre!

Zbrani smo na praznovanju Marijinega rojstnega dne, ki je patrocinij romarske cerkve Matere Božje tu na Gorci.

Za nas je ta praznik še posebej slovesen, saj je papež Frančišek tukajšnje svetišče Matere Božje na Gorci pridružil v prijateljsko duhovno sorodstveno vez s papeško baziliko Marije Snežne v Rimu. S tem je dobilo to svetišče poseben status, saj omogoča vernikom, ki obiščejo to svetišče, opravijo sv. spoved, zmolijo veroizpoved in očenaš po namenu svetega očeta, dar popolnega odpustka.

Kaj to pomeni?

Pri spovedi dosežemo spravo z Bogom, odpuščanje grehov in spravo s Cerkvijo. Zopet najdemo mir in duhovno tolažbo in smo okrepljeni za življenjske izzive. Odpustek nas po spovedi odveže zadoščevanja za grehe, katerih krivda je izbrisana pri sv. spovedi. Gre za dar in spodbudo, ki ga prejme tisti, ki je pripravljen na ta dar, pod pogoji, ki jih določi Cerkev. Ta dar lahko namenim tudi našim pokojnim.

Svetišče na Gorci je s tem dobilo še večjo veljavo in vlogo, saj bodo lahko iskreni iskalci in vsi, ki želijo hoditi za Gospodom po Marijinem vzgledu, na tem mestu dobili duhovne darove, potrebne za nadaljnjo duhovno pot. Vesel sem, da se je to zgodilo na praznik Marijinega rojstva, ko to svetišče obhaja svoj patrocinij.

Kaj nam želi povedati današnji praznik?

Želi nam sporočiti, da je bila Marija od Boga »odbrana« kot posebna. V jeruzalemskem templju so imeli posode in predmete, ki so bili posebej odbrani za sveto službo. V tem smislu je bila Marija odbrana, da postane svetilka, ki bo nosila Luč sveta. Angelov pozdrav Mariji – »Pozdravljena, milosti polna!« – je prav tako poseben, saj jo pozdravi z nazivom. To je edinstven primer v Svetem pismu, da angel nekoga pozdravi z nazivom in ne z osebnim imenom.

Božje oko se je ustavilo na Mariji, zato je deležna posebne bližine od samega rojstva naprej. Ta duhovna vez med Bogom in Marijo je tako edinstvena, kakor je edinstven njen poklic. Kljub temu, da je Marija bila od vsega začetka polna milosti, je napredovala v tej milosti in vdanosti v Božje načrte, ki jih je dan za dnem bolj spoznavala.

Preden nam evangelist Matej spregovori o Jezusovem rojstvu, nam predstavi povzetek živete zgodovine, ki je zaznamovana z grehom in padci, pa tudi z zvestobo in vero v Boga. Ta zgodovina začenja dobivati novo podobo z rojstvom Marije in Božjega Sina.

Na koncu se Božji načrt odrešenja uresniči po izrednih in presenetljivih dogodkih: Jožef ne razume tega, kar se dogaja, kajti vse je delo Sv. Duha. Niso zadosti generacije, ki si sledijo, poseči mora sam Bog po Sv. Duhu.

Marijino rojstvo nam razodeva, da se Bog sklanja k vsakemu od nas. Tudi v času, ko nas vedno bolj zajema verska brezbrižnost, ko bledi naš odnos do tega, kar je sveto.

Nismo ustvarjeni za životarjenje, ustvarjeni smo za življenje in za srečo. Pot do tega življenja in sreče pa nas pelje preko vere in zaupanja v Boga.

Naš problem je, da je naša vera velikokrat krhka, vezana morda samo na neko tradicijo, manjka pa nam osebnega izkustva, bližine in doživetja lepote in veličine Boga. Božji načrt ima za cilj odrešenje, v ta načrt pa je vključen vsak izmed nas. Zato je pot zaznamovana tudi s padci, nezvestobo, egoizmom ... Kljub vsemu evangelist uporablja samo en glagol »roditi«, ni pa glagola umreti.

Kot, da bi evangelist Matej želel podčrtati, da odrešenje pomeni pot v zmago nad smrtjo, pot v življenje.

Ta »roditi« nima pred seboj samo biološkega rojstva, kajti Bog z odrešenjem želi človeštvu podariti novo rojstvo, tisto za večno življenje. Površnemu bralcu se utegne zdeti enolično navajanje tujih imen v rodovniku, ki našim ušesom niso blizu. Kdor pa se začne poglabljati v ta imena, bo našel globoko sporočilo. Zasledil bo zgodovino odrešenja, ki se začne z Abrahamom, zažari v Davidu, potone v izgnanstvu, spet zasveti ob vrnitvi ter dokončno zasije v Jezusu. Jezus, Božji Sin, je po svojem človeškem poreklu sin svetih in grešnih prednikov in bo s svojim prihodom razsvetlil tako ene, kakor druge.

Evangelist bi mogel naštevanje Jezusovih prednikov izpustiti. Ko se je zanj odločil, je hotel povedati, da ima veliki Bog čut in smisel za vse, kar je človeško: za očeta, mater, poreklo, domovino, dogodke in okoliščine, iz katerih človek raste.

Ker Bog kaže za vse to smisel, dokazuje, da nas ima rad takšne, kot smo. Danes, na praznik Marijinega rojstva, prosimo Marijo: Marija, prosi za nas. Sveti papež Janez Pavel II. v svoji okrožnici »Odrešenikova Mati« pravi, da ima Marijino posredovanje značaj priprošnje. To moč njene priprošnje dokazuje zgodovina, ko je v težkih trenutkih izprosila milost in pomagala potujoči Cerkvi.

Njeno posredovanje je podrejeno Kristusovemu, zato ga ne zasenči, ampak ga prav nasprotno, močno osvetli.

V tem smislu lahko Marijino vlogo osvetlimo s podobo lune. Luna ne odseva svoje svetlobe, ampak meče na zemljo svetlobo, ki jo prejema od sonca. Tako tudi Marija ne odseva svoje svetlobe, ampak Kristusovo luč.

Pustimo se voditi Mariji, da nas pripelje bližje svojemu Sinu, ki naj vedno bolj postaja pot našega življenja.

Od danes naprej nas to svetišče Matere Božje na Gorci nad Mariborom še bolj zavzeto vabi, da si, če želimo živeti in ohranjati vero, sredi vsakdanjih opravil in obveznosti vzamemo čas in se podamo na pot, na romanje, da začutimo, da smo sad ljubezni, da smo ljubljeni in sprejeti in imamo svoj cilj, da romamo k izviru ljubezni, Bogu.

Romanja v sodobnem svetu, kljub spremenjenem načinu življenja, mišljenja in verovanja, ostajajo človeku blizu, kot izraz vernosti sodobnega človeka.

Med romarskimi kraji posebno mesto predstavljajo ravno Marijina svetišča. Med temi pa ima posebno mesto največja Marijina cerkev na svetu. To je bazilika Marije Snežne ali Marije velike v Rimu.

Tej baziliki bo od danes naprej duhovno pridružena ta cerkev Matere Božje na Gorci.

Vesel sem, da se je to zgodilo pred svetim letom, ki ga bomo obhajali leta 2025 in nas bo vabilo, da postajamo »romarji upanja«.

Naj to svetišče na Gorci, ki je bilo tako ljubo in blizu našemu bl. A. M. Slomšku, osebnemu prijatelju šempetrskega župnika Marka Glasarja, tudi nam postaja vedno bližje. Naj bo prostor, kjer bomo dobivali novih spodbud za rast v veri, za rast v dobrem, da bomo odgovorno in zavzeto živeli v tem svetu in ne bomo podlegli miselnosti tega sveta, ampak vedno bolj postajali znamenje ljubeče božje skrbi za človeka, kot je Božja Mati Marija.

Amen.