Gospod naj bo zahvaljen za vse vas, dragi duhovniki, diakona, bogoslovci, sestre redovnice, bratje redovniki, dragi bratje in sestre, ki ste prišli iz Sobote in od drugod.
S to krizmeno sv. mašo vstopamo v velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja. Cerkev skrbno bere in premišljuje Božjo besedo, moli in išče ustrezne načine, kako bi Besedo živega Boga oznanila ljudem tako učinkovito, da bi verovali. Duhovniki zato vlagate v pripravo pridig in liturgije precej časa in naporov, kar tudi pomeni vašo predanost Gospodu Jezusu tudi v teh svetih dneh spomina na naše odrešenje, zaradi katerega je prišel med nas kot Beseda, ki je človek postala, da bi za naše grehe trpela, umrla in vstala od mrtvih.
Evangelist Luka nam sporoča: »Duh Gospodov je nad Jezusom Kristusom, zato ga je mazilil in poslal, da oznani blagovest ubogim, da naznani ujetnikom oproščenje, slepim pogled, da izpusti zatirane v prostost in oznani leto božjega usmiljenja« (prim. Lk 4, 16-19).
Jezus pričuje o sebi, da je Maziljenec, zato Kristus Odrešenik. Sveti Duh ga je mazilil za poslanstvo, nebeški Oče pa mu naroča, naj ljudem oznani in izpriča neizmerno Božjo ljubezen. Jezus je postal ubog, da bi ostal z ubogimi. Sklonil se je do bolnih, da bi jim lajšal trpljenje. Slepim je vračal vid, da bi vsi spoznali, kako je slep tisti, ki ne veruje evangeliju. Izganjal je hude duhove, da bi pokazal na Božjo moč. Bog je močnejši od greha, zato grehe odpušča. Vse te darove lahko prejmemo pri sveti spovedi, evharistiji in drugih zakramentih.
Kristus je s Svetim Duhom mazilil celotno Cerkev, ko je po vstajenju v apostole vdihnil in dejal: »Prejmite svetega Duha« (Jn 20, 22). Isti Duh, v moči katerega je spočela Devica Marija, in v moči katerega je Jezus premagal smrt, sedaj krepi Cerkev pri njenem poslanstvu. Cerkvi ne bo nikdar zmanjkalo Svetega Duha. Vsaka krizmena maša je dokaz za to.
Ko Cerkev blagoslavlja krstno olje, kliče darove svetega Duha nad vse katehumene, ki iščejo resnico. Pri krstu se osvobodijo okov hudega duha, iz sebe strgajo oblačila grešnega človeka in oblečejo Kristusa. Cerkev je krojač novega oblačila za katehumene. Pri krstu jim to oblačilo nadene nadvse slovesno in radostno. To oblačilo je stkano iz posvečujoče milosti, ki žari v sijaju večnosti. Z blagoslovom krstnega olja Cerkev oznanja nesmrtnost, ki ga Kristusovo vstajenje podarja vsem ljudem. Maziljene s krstnim oljem skrbno opazujejo tudi tisti, ki ne verujejo v Kristusa. Gledajo, kaj počnemo. Poslušajo, kaj in kako govorimo. Preštevajo celo naše korake, ki jih naredimo v pravo ali pa tudi v napačno smer.
Papež Frančišek je v sredo, 26. marca letos, med splošno avdienco pri katehezi dejal, da smo škofje, duhovniki in diakoni s posvečenjem postavljeni na čelo skupnosti. Za Jezusa to pomeni služenje. Ob tem pa papež svari: »Ko se služba škofa, služba duhovnika ne goji z molitvijo, poslušanjem Božje besede, vsakodnevnim obhajanjem evharistije ter pristopanjem k zakramentu sprave, duhovnik neizogibno konča tako, da ne vidi več pristnega smisla lastne službe in veselja, ki prihaja iz globokega občestva z Jezusom. Škof, in enako velja za duhovnika, ki ne moli, ne sliši in ne posluša Božje besede, ki ne obhaja evharistije vsak dan in se redno ne spoveduje, bo dolgoročno gledano izgubil povezanost z Jezusom in postal povprečnež, ki Cerkvi ne dela dobro. Škofom in duhovnikom je treba pomagati moliti, poslušati Božjo besedo, ki je vsakodnevna hrana, obhajati vsak dan evharistijo in redno hoditi k spovedi.«Papež opozarja, da je to zelo pomembno, kajti gre za posvečenje škofov in duhovnikov.
Blagoslov bolniškega olja pomeni Kristusovo nenehno skrb za bolnike, ostarele in onemogle. Duhovniki smo služabniki zakramenta bolniškega maziljenja. Prvi petki, obiski bolnikov po domovih, v bolnišnici, po domovih počitka, pomenijo našo redno skrb za bolnike. Redna skrb pa še ne pomeni predanosti in ljubezni. Samo priti, maziliti in oditi, bolnikov ne potolaži, niti jih duhovno ne okrepi. Molitev in podelitev zakramenta bolniškega maziljenja vedno pomeni Kristusovo stalno prisotnost.
In kako to duhovniki bolnikom omogočamo? Nujno je priti in ne oditi, ampak ostati. »Ostati« pomeni povezanost z bolniki v molitvi in pri sv. maši. »Ostati« pomeni duhovnikovo povabilo članom Karitas in Župnijskega pastoralnega sveta, da poiščejo tiste, ki so zaradi brezbrižnosti domačih zanemarjeni v duhovni oskrbi. »Ostati z bolniki« pomenijo tudi župnijske slovesnosti za bolnike in ostarele. »Ostati« pomeni iti maševat v bolnišnico, ko sem na vrsti. Načini, kako »ostati« z bolniki so mnogi in zahtevajo iznajdljivost srca.
V globoki hvaležnosti Bogu za dar novomašnika in novih birmancev bomo posvetili tudi sveto krizmo. Maziljenje s krizmo, ki je sestavljena iz oljčnega olja, rastlinskih dišav in balzama, Cerkev vedno poživlja. Kdor je maziljen s sveto krizmo, je prejel vse potrebne darove, da živi ne zaspano, ampak prebujeno. Maziljenje v nas razvnema ogenj gorečnosti in radosti, da smo lahko Kristusovi in da je Kristus naš. Škof in duhovniki se moramo vedno, ko namočimo palec roke v sveto krizmo, da bi mazilili novokrščence in birmance, spraševati, ali so naše maziljene dlani še vedno tako čiste, kot nekoč pri duhovniškem posvečenju, ali pa se je na njih nabrala duhovna in moralna nesnaga, ki na te dlani nikakor ne spadata? Kako strgati iz posvečenih dlani to omadeževanost? Kar je v srcu, se širi na maziljene dlani. Če Kristus pravi, da iz srca prihajajo dobre in hudobne misli, potem drži: kar je v srcu, posvečuje ali skruni duhovniške dlani (prim Mt 15, 18-19). Svete dlani blagoslavljajo in posvečujejo, oskrunjene dlani žalijo Boga in kličejo sramoto nad duhovnika.
Papež Frančiške je med jutranjo sveto mašo v domu sv. Marte, v soboto, 11. januarja letos, duhovnikom povedal: »Resnični duhovnik, ki ga je Bog mazilil za svoje ljudstvo, ima tesen odnos z Jezusom. Ko ni tega, duhovnik postane »pomaziljenec«, malikovalec, vdan 'bogu Narcisov'. Smo maziljeni od Svetega Duha in ko se duhovnik oddalji od Jezusa Kristusa, lahko izgubi maziljenje. In namesto, da bi bil maziljenec, postane »pomaziljenec«. In koliko slabega storijo Cerkvi pomaziljeni duhovniki! To so tisti, ki svoje moči usmerjajo v umetne stvari, jalovost, izumetničeni jezik. Za takega duhovnika se pravi: 'To je duhovnik-metulj, ker je vedno v jalovosti'.«
Papež Frančišek odkrito priznava: »Mi, duhovniki imamo veliko omejitev: vsi smo grešniki. A če gremo k Jezusu Kristusu, če iščemo Gospoda v molitvi – v molitvi prošnje, molitvi čaščenja, smo dobri duhovniki, čeprav smo grešniki. A če se oddaljimo od Jezusa Kristusa, moramo to kompenzirati z drugimi držami…posvetnimi. Tako imamo vse like: duhovnika poslovneža, duhovnika podjetnika…Ljudje imajo nos. Ko vidijo duhovnike malikovalce, ki namesto, da bi imeli Jezusa, imajo majhne malike, pobožnosti do boga Narcisa. Zanje pravijo: 'Siromaki'! To, kar nas rešuje posvetnosti in malikovalstva,… in nas ohranja v maziljenju, je odnos z Jezusom Kristusom.« Papež je svoj nagovor zaključil: »Izgubite vse v življenju, a ne izgubite tega odnosa z Jezusom Kristusom! To je vaša zmaga!«
Bratje duhovniki!
Pred velikim četrtkom smo očistili svete posode, da bodo sposobne sprejeti na novo blagoslovljena in posvečena sveta olja. Veliki četrtek pa je tudi dan čiščenja duhovniških dlani. Duhovniki smo bili maziljeni tudi za to težko opravilo: očistiti sebe. Samo v očiščene posode lahko Sveti Duh vlije nove darove, nove milosti. Po tej krizmeni sv. maši boste odnesli sveta olja v vaše župnije. Vedite, kaj nosite: duhovno energijo, ki bo celo leto vaše župljane oživljala s svetimi zakramenti. Večkrat si oglejte vaše maziljene dlani. Pomislite, da z njim blagoslavljate, zato naj ne izgineta iz vašega srca spoštovanje in sočutje. Ljudje naj občutijo prijeten vonj maziljenja Svetega Duha, ki se širi iz vaših dlani. To je vonj po Vstajenju Jezusa Kristusa, ki daje upanje in pomeni prvi in edini razlog za našo vztrajnost in zvestobo duhovniškim obljubam.
Bratje in sestre, molite za škofa in duhovnike, da bomo sveti v duhovniški službi in bomo opravičeni stopali pred vas za oznanjevanje evangelija, darovanje svete maše in za podelitev drugih zakramentov.
Vas, bratje duhovniki, in vse Božje ljudstvo naj krepi blagoslov Vstalega Gospoda!
Lepe in duhovno doživete velikonočne praznike vam želim!
+ Peter Štumpf, soboški škof
