Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je 8. decembra 2017 podelilo nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva in izvajanja rejniške dejavnosti.
Nagrado za življenjsko delo na področju socialnega varstva je letos prejel dolgoletni generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic.
Nagrado za posebne dosežke na področju socialnega varstva je prejela Majda Koren, dolgoletna direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah. Priznanje za svoje delo so prejele tudi tri rejnice, in sicer Vanja Vidič, Lucija Šušteršič in Bilijana Berginc. Priznanja in nagrade je podelila ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
Prejemnik nagrade za življenjsko delo Imre Jerebic je bil celo svoje poklicno življenje povezan in obkrožen z Ijudmi, ki potrebujejo pomoč. S poglabljanjem znanja, delom in izkušnjami je vseskozi stremel k uresničevanja edinega cilja - boljšega jutri za vse tiste, ki so imeli v življenju manj priložnosti in sreče poskrbeti zase.
Imre Jerebic, rojen l. 1950 v Odrancih pri Murski Soboti, je po izobrazbi teolog in socialni delavec ter deluje kot stalni diakon. Svoje prve življenjske izkušnje humanitarnega in socialnega dela je črpal že ob odraščanju v svoji družini, že od mladih nog se je na različne načine vključeval v medsosedsko pomoč v svojem kraju ter tako razvijal čut za človeka, posebno za človeka v stiski.
Svojo delovno pot je začel kot socialni delavec pri Slovenskih železnicah, kjer se je srečeval z delavci iz ostalih jugoslovanskih republik in se soočal z njihovo adaptacijo v novo delovno in bivanjsko sredino, jim nudil pomoč pri stanovanjskih in drugih težavah. Nato se je zaposlil v Zavodu Dolfke Boštjančič Draga, kjer je opravljal delo socialnega delavca in vodje enote Škofljica, namenjene institucionalnemu varstvu odraslih z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. S pomočjo sodelavcev je razvil program, ki še danes velja za temeljno izhodišče dela s to populacijo.
Od ustanovitve leta 1990 vodi Slovensko Karitas. V tem obdobju je aktivno sodeloval in pomagal pri vzpostavitvi šestih materinskih domov, šestih komun namenjenih odvisnikom od drog, desetih domov za starejše, varne hiše, ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja in dveh skrivnih lokacij za krizno namestitev, namenjenih odraslim žrtvam trgovine z Ijudmi.
Kot generalni tajnik Slovenske Karitas je bil v prvih vrstah pri razvoju organizacije, kot tudi pri njenem vključevanju v socialno področje družbe. V tem obdobju je postal prepoznaven tudi strokovni in širši javnosti. Z mnogimi prostovoljci je v začetku devetdesetih sodeloval pri oživljanju organizirane dobrodelnosti, pri reševanju stisk državljanov in beguncev v času vojne. Nesebičnost prostovoljnega dela in jasna vizija sta omogočila razvoj škofijskih in župnijskih Karitas, kar je zahtevalo njegovo veliko angažiranost, kakor tudi izjemne sposobnosti vodenja nastajajočega strokovnega tima.
Ob zaznavanju različnih stisk žensk, je leta 1990 z ženo Lidijo in skupino prostovoljcev začel graditi prvi Materinski dom na Gumnišču, deset let pozneje še drugega v Višnji gori. Leta 1995 je sodeloval pri odprtju prve komune za moške, Skupnost Srečanje v Novi Gorici, s programom za pomoč zasvojenim. Na pobudo Vatikana Kongregacije Corus umun, ki skrbi za socialno področje, oziroma za najbolj ranljive in socialno šibke Ijudi po svetu, je leta 2005 začel s programom Oskrbe žrtev trgovine z Ijudmi, ki se še danes preko razpisov MDDSZ in MNZ izvaja ob sodelovanju številnih prostovoljcev in tolmačev ter usposobljenem strokovnem kadru.
Imre Jerebic se je usposabljal tudi za ko-terapevta v skupinah pri dr. Janezu Ruglju. Na področju problematike alkoholizma je deloval v okviru Slovenske Karitas in Zavoda Karitas - Pelikan kot individualni svetovalec za svojce in zasvojene osebe, ki so bile pripravljene narediti skupni korak v smeri abstinence njihovih najbližjih. Od leta 2005 je v akciji "40 dni brez alkohola" z uveljavljanjem socialne stroke in vsebin pri preprečevanju tveganega in škodljivega pitja alkohola deloval v smeri vzpostavitve ravnotežja na tem področju s preventivo v prometu in zdravstvu. Razvil je tudi program izobraževanja, prepoznavanja in reševanja alkoholizma med duhovniki.
Ves čas je aktivno sodeloval v mreži Karitas, z vladnimi in nevladnimi organizacijami, za dobrobit pomoči Ijudem v najrazličnejših stiskah. V javnosti je že od nekdaj poznan kot velik zagovornik in spodbujevalec ideje mrežnega partnerskega sodelovanja vladnega in nevladnega sektorja. V različnih vlogah je deloval v okviru Socialne zbornice Slovenije in zastopal interese nevladnega sektorja. Je zagovornik tega, da je zbornica prostor za vse, ki se ukvarjajo s socialno problematiko, še posebej se je angažiral pri nastajanju Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu in realizacije le-tega pri izvajalcih in uporabnikih socialno varstvenih programov. V različnih vlogah je več kot deset let aktivno sodeloval s Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO. Pri svojem delu si je prizadeval za uveljavljanje in razvijanje stroke socialnega dela, za konstruktivno sodelovanje med različnimi nevladnimi organizacijami ter za uveljavljanje humanitarnih in socialnovarstvenih programov humanitarnih organizacij na področju financiranja.
Imre Jerebic je prepoznan kot dober in miroljuben sogovornik. Ves čas svojega službovanja na Slovenski Karitas je sodeloval v različnih akcijah z Rdečim križem Slovenije, s Slovensko filantropijo pri pripravi Zakona o prostovoljstvu in pri pripravi Etičnega kodeksa za prostovoljce, z Zvezo društev upokojencev Slovenije, Zvezo prijateljev mladine Slovenije in drugimi invalidskimi organizacijami na lokalnih nivojih.
Prejemnik nagrade za življenjsko delo Imre Jerebic je bil celo svoje poklicno življenje povezan in obkrožen z Ijudmi, ki potrebujejo pomoč. S poglabljanjem znanja, delom in izkušnjami je vseskozi stremel k uresničevanja edinega cilja - boljšega jutri za vse tiste, ki so imeli v življenju manj priložnosti in sreče poskrbeti zase.
Predlagatelj za podelitev nagrade za življenjsko delo je Socialna zbornica Slovenije. Predlog so podprli: Škofijska karitas Ljubljana, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Občina Škofljica, Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga ter Rdeči križ Slovenije - Zveza združenj.
