Ocenjujejo, da na svetu živi približno pet tisoč različnih staroselskih[1] ljudstev, ki so močno povezana s svojim naravnim okoljem in imajo izrazite socialno-ekonomske, politične, kulturne in verske lastnosti. Čeprav so ta ljudstva razpršena po več kot sedemdesetih državah po vsem svetu in so socialno-kulturno zelo raznolika, se pogosto srečujejo s podobnimi grožnjami in izzivi.

Ni naključje, da so Združeni narodi leto 2019 razglasili za mednarodno leto avtohtonih jezikov, saj je večina od 2680 jezikov, ki jim grozi izginotje, jezikov staroselcev. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je bila skoraj polovica od štiristo zaščitnikov okolja in človekovih pravic, ki so bili ubiti v letu 2017, staroselcev, ki so umrli zato, ker so ščitili svoje individualne in skupne pravice. Tudi danes iz Latinske Amerike, Afrike, Azije, Evrope in Arktike prihajajo novice o nasilnih smrtih staroselcev in tistih, ki jih branijo.

Veliko skrb je izrazil tudi papež Frančišek, ki je staroselce označil za »živi poziv k upanju« in nas opomnil, »da imamo ljudje skupno odgovornost v skrbi za skupni dom«. Udeleženci zadnje škofovske sinode za področje Panamazonije so imeli priložnost prisluhniti močnim pričevanjem predstavnikov staroselcev, ki trpijo zaradi novih oblik kolonializma.

Netrajnostno izkoriščanje naravnih virov in brezbrižna ekstraktivna dejavnost multinacionalnih korporacij, ki jih velikokrat ženejo grabežljivi gospodarski in politični interesi, ne povzročata le nepopravljive ekološke škode, ampak imajo tudi nesorazmerne družbene posledice za staroselce. Korporativno zlorabo pogosto spremljajo slab vladni nadzor in neustrezne zahteve mednarodnih trgov po skrbni presoji. Če sta v ozadju korupcija in nekaznovanost, lahko pride do kršitev zemljiških pravic, izgube kulture in identitete, trgovine z ljudmi, suženjstva, diskriminacije in marginalizacije. Žrtve so običajno najranljivejše skupine – otroci, mladi in ženske.

Ljudje, ki si prizadevajo, da bi jim dali glas in se zavzemajo za to, da bi dobili dostop do pravnega varstva, so pogosto tarča napadov, groženj, neupravičenih kazenskih pregonov, ustrahovanja, nadlegovanja in celo ubojev.

V luči teh človekovih pravic ter ekoloških in socialno-ekonomskih izzivov, Konferenca evropskih komisij pravičnost in mir (Justice and Peace Europe) deli skrb za staroselce. Prav tako izražamo podporo tistim, ki jih ščitijo tako v Evropi kot po vsem svetu.

Ponovno potrjujemo načela družbenega nauka Cerkve o človekovem dostojanstvu vseh, zlasti najšibkejših in priznavamo potrebo po celostnem človeškem razvoju. Podpiramo poziv papeža Frančiška, da »moramo biti še zlasti pozorni na prvotne, izvirne skupnosti ali staroselce in na njihovo kulturno izročilo. Niso preprosta, nepomembna manjšina med drugimi manjšinami, saj morajo postati poglavitni sogovorniki, zlasti še tedaj, ko gre za velike projekte, ki se tičejo njihovega življenjskega prostora. Zanje namreč zemlja ni gospodarska dobrina, temveč dar Boga in prednikov, ki v njej počivajo, sveti prostor, s katerim sodelujejo pri ohranjanju in utrjevanju identitete in svojih vrednot. Kadar ostajajo na svojih ozemljih, skrbijo zanjo bolje od drugih« (Hvaljen, moj Gospod, 146).

Varovanje pravic staroselcev in tistih, ki jih ščitijo, ni le temeljni etični imperativ, ampak tudi mednarodna pravna obveznost in osnovna zavezanost človekovim pravicam.

Zato kot Konferenca evropskih komisij pravičnost in mir pozivamo oblikovalce politike na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, naj okrepijo prizadevanja za polno priznavanje, zaščito in spodbujanje pravic staroselcev in tistih, ki jih ščitijo v skladu z ustrezno zakonodajo, med drugim Konvencijo MOD št. 169, Deklaracijo ZN o pravicah avtohtonih ljudstev in Deklaracijo ZN o zagovornikih človekovih pravic.

Še zlasti pozivamo:
1) naj javni in zasebni akterji v polnosti spoštujejo in spodbujajo zemljiške, kulturne, jezikovne pravice, pravice intelektualne lastnine ter socialne in okoljske pravice staroselcev v Evropi in po svetu.
2) naj se v posvetovanju, odločanju in v izvajanju postopkov v vsem, kar zadeva staroselce, zagotovi izgradnja zmogljivosti in vključujoče sodelovanje predstavnikov staroselcev.
3) naj se zagotovi učinkovit dostop do pravosodja in pravnih sredstev za žrtve med staroselci in tiste, ki jih ščitijo v primerih diskriminacije in nasilnih napadov
4) naj podjetja, vključno s tistimi, ki imajo sedež v Evropi, svojih izdelkov ne dobavljajo pri dobaviteljih, ki so povezani s krčenjem gozdov, prilaščanjem zemljišč ali kršitvami človekovih pravic
5) naj javni organi, vključno z Evropsko unijo, sprejmejo zavezujočo zakonodajo v zvezi s človekovimi pravicami, ki bo vsebovala potrebno skrbnost, ter tako zagotovijo družbeno odgovornost podjetij in odigrajo konstruktivno vlogo pri tekočih pogajanjih glede pogodbe ZN o spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu
6) naj dvostranski in regionalni trgovinski sporazumi vključujejo izvršljive klavzule glede človekovih pravic, ter socialne in okoljske klavzule, ki bodo zagotavljale učinkovito zaščito pravic staroselcev.
7) naj se spodbujajo ciljno usmerjene politike, ki bodo podpirale trajnostni in celostni razvoj staroselcev in skupnosti v spoštovanju njihovega življenja, posebne identitete, kulture, jezika in verskih prepričanj.

Zaščita in spodbujanje pravic staroselcev in tistih, ki jih ščitijo, zahteva odziv več zainteresiranih strani na več ravneh, zato je Konferenca evropskih komisij pravičnost in mir v teh prizadevanjih pripravljena sodelovati.

Bruselj, 6. decembra 2019

Izvršni odbor Konference evropskih komisij pravičnost in mir (COMECE)

Kontakt: Stefan Lunte, generalni tajnik, 0033680179422, [email protected]; #HumanRightsDay

Statement of Justice and Peace Europe on the occasion of the Human Rights Day « Indigenous peoples are a living appeal for hope »