»Ves svet gleda osupel na to, čemur lahko rečemo 'ponovna vzpostavitev kalifata', ki ga je 29. oktobra 1923 odpravil Kamal Atatürk, ustanovitelj moderne Turčije.« Tako začne Papeški svet za medverski dialog svojo izjavo o ponovni vzpostavitvi kalifata. »Oporekanje tej ponovni vzpostavitvi s strani večine verskih in političnih muslimanskih institucij, ni preprečilo džihadistom 'Islamske države', da so zagrešili in še nadaljujejo z nepojmljivimi zločini. Ta papeški svet, vsi tisti, ki si prizadevajo za medverski dialog, pripadniki vseh verstev, kakor tudi vsi ljudje dobre volje, ob tem ne moremo drugače kot javno razkriti in obsoditi brez kakršnekoli dvoumnosti sledeča, človeka nevredna dejanja:

- pokol oseb, ki pripadajo določenim verstvom

- gnusno prakticiranje obglavljanja, križanja ter obešanja trupel na javnih mestih

- kristjani in Yazidi so prisiljeni izbirati med spreobrnjenem v islam, plačilom davka (jizya) ali da zapustijo svoje domove

- prisiljen izgon na deset tisoče oseb, med njimi tudi otrok, ostarelih, nosečnic ter bolnih

- ugrabitev krščanskih in Yazidskih deklet ter žensk kot vojni plen (sabaya)

- barbarsko vsiljevanje obrezovanja žensk

- uničenje krščanskih in muslimanskih bogoslužnih objektov ter mavzolejev

- prisilna zasedba ali oskrumba cerkev in samostanov

- odstranitev križev ter drugih krščanskih simbolov, kakor tudi simbolov drugih verskih skupnosti

- podlo nasilje, ki ima namen prestrašiti ljudi in jih s tem prisiliti, da se uklonijo ali pa zbežijo.

Nič ne more opravičiti teh zverinstev, nikakor pa ne religija. Gre za težko žalitev človeštva ter Boga, ki je Stvarnik, kot je pogosto rekel papež Frančišek.

Nikakor ne smemo pozabiti, da so kristjani in muslimani živeli stoletja sicer z večjimi ali manjšimi nihanji skupaj ter tako soustvarjali kulturo in civilizacijo sobivanja, na kar so tudi ponosi. To je tudi osnova, na podlagi katere je v zadnjih letih potekal in se poglabljal dialog med kristjani in muslimani. Dramatično stanje kristjanov, Yazidov ter drugih manjšinskih verskih skupnosti v Iraku zahteva, da verski voditelji, predvsem muslimanski, osebe, ki so vključene v medverski dialog ter vsi ljudje dobre volje, zavzamemo jasno in pogumno stališče. Vsi morajo enoglasno, brez kakršnekoli dvoumnosti, obsoditi te zločine ter razkriti zlorabo religije kot opravičilo za ta dejanja. Če ne, ali bo te vere, njihovi pripadniki in voditelji še verodostojni? In ali bo še verodostojen vztrajen medverski dialog zadnjih let?

Naš glas naj se pridruži papežu Frančišku: »Bog miru, prebudi v vseh nas pristno željo po dialogu in spravi. Nasilja ne premagamo z nasiljem. Nasilje premagamo z mirom.«

Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.