Že tri leta si katoličani v Soboti prizadevamo, da bi v cestnem krožišču ali v rondoju, ki omogoča pristop tudi do stolnice, postavili kip sv. Nikolaja ali Miklavža. Sobota je namreč mesto, ki je že stoletlja skupaj s stolnico posvečeno sv. Nikolaju.
Zanesljivo je dejstvo, da je bil Nikolaj škof v antičnem grškem mestu Miri, na kraju sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya, kjer je v visoki starosti umrl okoli leta 350, potem ko se je z drugimi škofi udeležil koncila v Niceji leta 325, kjer je ob podpisih škofov tudi njegov podpis proti Arijevim zmotam. Pobožnim staršem se je rodil potem, ko sta bila že dolgo poročena in sta izgubila upanje na potomce. Bila sta dobra in usmiljena človeka, odprta za reveže. Sin Nikolaj (ime pomeni: 'zmaga ljudstva') ju je v tem posnemal. Starša sta mu zapustila lepo premoženje, on pa ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki po goreči molitvi odločili, da naj bo tisti duhovnik, ki bo naslednje jutro prvi vstopil v cerkev, nov škof. To je bil Nikolaj.
Svojim vernikom je hotel biti zgled v vsem, zlasti v dobrodelnosti. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v ječi. Kmalu po smrti so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi svoje dobrote je postal priprošnjik v vseh mogočih življenjskih stiskah. Po legendi je priskrbel primerno doto trem dekletom, ki so obubožale in so bile v nevarnosti, da zabredejo v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile. Vsaki je daroval zlato jabolko, s katerim si je lahko pomagala pri preživetju. Število 'tri' pomeni polnost, dovršenost; zato tri 'zlata' jabolka v Nikolajevi roki pomenijo njegovo nesebično, popolno dobroto.
Posmrtni ostanki (relikvije) tega svetnika so shranjeni v baziliki sv. Nikolaja v italijanskem mestu Bari. Sv. Nikolaj torej ni namišljen ali pravljični lik, ki bi spodbujal k dobroti zgolj otroke, temveč je škof, ki je zgodovinsko izpričan kot resnična osebnost in je tudi eden najbolj češčenih svetnikov vzhodne Cerkve. Bolj kot njega pravoslavni častijo le nebeško Mater Marijo.
V Sloveniji so sv. Nikolaju posvečene tri škofijske cerkve, ki pa so tudi župnijske: v Murski Soboti, v Ljubljani in v Novem mestu.
Sobota je mesto s katoliškim, z evangeličanskim, delno pa tudi z mednarodnim značajem. O tem pričujejo tudi trije močni simboli: katoliška in evangeličanska cerkev ter spomenik na Trgu zmage v osrednjem parku. Gre torej za panonsko mesto, ki je zanimivo zaradi različnosti ver pa tudi idejnih usmeritev. Sobota je vzhodno preddverje Slovenije do hrvaškega, nemškega, madžarskega, slovaškega, ukrajinskega in ruskega sveta. Tudi iz teh delov sveta se radi ozirajo v Soboto. Obiski mnogih cerkvenih in političnih delegacij ob raznih priložnostih, praznikih in zgodovinskih spominih ter obletnicah so močno znamenje verskega, ekumenskega pa tudi geopolitičnega pomena naše Sobote. Zlasti letni obiski ruskih delegacij, pa tudi delegacij držav nekdanje Sovjetske zveze, ki prihajajo počastit padle vojake Rdeče armade tako, da obiščejo njihov grob v Soboti in položijo venec pri spomeniku na Trgu zmage, še dodatno nagovarjajo Soboto tudi za naklonjenost sv. Nikolaju. Prav je, da zato njegova veličastna podoba stoji v cestnem krožišču, kjer se srečujejo naše poti, ki nas vodijo naprej po opravkih in dolžnostih.
Mestna občina Murska Sobota je v svoj grb, ki je bil izbran leta 1996 (avtor grba je akademski slikar Sandi Červek), postavila tri zlate krogle iz legende o zavetniku mesta sv. Nikolaju. Z njim pa je povezan tudi tradicionalni Miklošev (Nikolajev) sejem, 6. decembra (vir: https://www.murska-sobota.si/grb-zastava).
Prestajamo čase velikih preizkušenj, ki so mogoče celo najtežje po 2. svetovni vojni. Zato potrebujemo tudi vidne simbole upanja. Za katoličane so to tudi svetniki, ki so pred nami hodili po podobni poti in so jo dobro prehodili. V veri so zmogli najti smisel in pomen življenja tudi v časih preizkušenj. Še več, v tem so celo dojeli izziv za svoje poslanstvo dobrote ter služenja Bogu in ljudem.
Sv. Nikolaj v soboškem krožišču je verski simbol, hkrati pa tudi simbol splošne dolžnosti, da smo si med seboj dobri. Sedaj so krožišča prevzela vlogo semaforja. Vendar pa nam sv. Nikolaj ponuja tri jabolka, ki imajo lahko vlogo tudi semaforja. Prvo jabolko: rdeča – ustavi se pred zlom. Drugo jabolko: rumena – premisli, kako boš ravnal. Tretje jabolko: zelena – nadaljuj v pravičnosti, v miru in dobroti.
Kip sv. Nikolaja v krožišču je zasnoval akademski kipar dr. Marjan Drev, v bron pa ga je ulil madžarski livar János Meszlényi v Budimpešti.
Upodobitev sv. Nikolaja nakaže strumno držo dobrotnega škofa, ki prebivalcem Sobote in tistim, ki prihajajo, velikodušno ponuja darove treh jabolk. Kot škof stoji trdno, s pastirsko palico in je varuh duhovne ter moralne blaginje Sobočancev in vseh, ki se k njemu zatekajo po pomoč. Njegova bogoslužna oprava je starodavna, saj so pred mnogimi stoletji bila škofovska oblačila podobna tem, ki so upodobljena na Nikolajevem kipu.
Soboški sv. Nikolaj je zares možakar v pravem pomenu besede. Dobre štiri metre visok v bronu je klicar vsem moškim, kakšni morajo biti: srčni, pogumni, pošteni, zvesti, resnicoljubni in kleni v svoji dobroti. Ženskam pa obuja lik pravega moškega, ki ve, kdo je in kaj hoče in se zaveda odgovornosti, da daje varnost ženi, otrokom, skratka svojemu domu. Ker pa je Nikolaj tudi škof in ne samo moški, svoj pogled usmerja proti stolnici, kjer je kraj prebivališča Boga med ljudmi in sedež krajevnega škofa, od koder vodi soboško škofijo. V smeri Nikolajevega pogleda je namreč kraj reševanja naših težavnosti, negotovosti in upanja na Božjo naklonjenost in pomoč. Zato se v tej smeri steguje tudi njegova desnica z zlatimi jabolki, ki prišlekom nakazuje Božjo pozornost in gostoljubje v Soboti.
Slovesna blagoslovitev kipa je bila predvidena za Miklavževo nedeljo 6. decembra, vendar smo jo morali zaradi slabih epidemioloških razmer prestaviti na ugodnejše čase.
Ob tej priložnosti smo sestavili tudi molitev k sv. Nikolaju:
Sveti Nikolaj,
naš dobrotnik.
V času velike preizkušnje
se zatekamo k tebi.
Prosi za nas pri Bogu,
naj nas na poteh in krožiščih življenja
varuje nevarnosti,
da bomo z ljubeznivo pozornostjo do ljudi,
čistega in pogumnega srca
potovali v večno domovino.
Po Kristusu, našem Gospodu,
ki z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha
živi in kraljuje vekomaj.
Amen.
Msgr. dr. Peter Štumpf
Soboški škof
