V prazničnih dneh si lahko v cerkvi Žalostne Matere božje na Mirenskem Gradu ogledate jaslice kiparke Mihaele Žakelj Ogrin. Že trinajsto leto zapored nastajajo z različno tematiko. Ideje in izvedba so plod duhovnika lazarista Petra Žaklja in njegovih sodelavcev.

Temeljno sporočilo letošnjih jaslic je, da je Bog drugačen, zahteven in skrivnosten. »Je že res, da prihaja med nas kot človek, vendar ne po naših predstavah. Ni se rodil v palači, ni bil uspešen na nobenem tekmovanju ali kot politik. Rodil se je v preprostem pastirskem bivališču in končal na križu. In vendar je odgovor na naša hrepenenja. Da, on je odgovor, če se ustavimo, zamislimo in ga sprejmemo, sicer bomo oddrveli mimo«, je v pridigi pri polnočnici poudaril Peter Žakelj.Letos je hlevček s sveto družino umaknjen na stranski oltar. »Bog se namreč ne da najti kar tako. Le če se hočemo ustaviti, če ga iščemo in se odpremo božji besedi, nas pot vodi do Njega«. Začnimo torej pri sebi.

Realnost našega življenja predstavlja mesto, ki se nahaja pod glavnim oltarjem. V mestu živi bogatin, ki se koplje v preobilju. Nedaleč stran sedi ubogi Lazar, za katerega ni prostora v bogatinovem srcu in ob njegovi mizi. Pred mestom sta kosec in sejalec, zatopljena vsak v svoje delo. Nimata časa za na videz nepotrebne opravke, kot sta razmišljanje o življenju in molitev. Pastirčka si igrata svoje melodije, brezskrben pastir počiva in skuša odklopiti skrbi življenja. 

Na ambonu, kjer se prebira božja beseda, sveti zvezda repatica, ki kaže pot naprej. Blizu je pastir, ki ohranja svoja hrepenenja živa. Ve, da je zanj odgovor Bog, ki pa ga mora vedno iskati. Zato ostaja na poti, ki jo kaže zvezda in vodi k stranskemu oltarju, a se sled sredi puščave izgubi. V puščavi je Janez Krstnik, edini glas in smerokaz skozi pustinjo. Boga ni mogoče najti, ne da bi ga iskali. Do njega ne pelje nobena položna pot. Pot do hlevčka je strma in kamnita. Po njej hodi skrušen pastir, ki se zaveda svoje revščine in božje veličine. Hiti k sveti družini, ki počiva v hlevčku. Tih, skrit in preprost, a tako izredno ljubezni poln je njihov sveti večer.

Ob hlevčku teče reka sredi puste pokrajine. Tam najdemo več svetopisemskih likov, ki so Boga vztrajno iskali in ga našli: izgubljenega sina, Zaheja in usmiljenega Samarijana. »Bog je drugačen. Pot do njega vodi skozi puščavo, kjer srečujemo sebe v globini. Bog je zahteven. Če ga hočemo najti, moramo sprejeti napor iskanja in bolečino nepotešenosti. Bog je skrivnosten. Ni tako logičen, kot bi radi. Če ostajamo ujeti v logiko svojih izvornih domov, bomo šli mimo. Boga najde mlajši sin, ki ga vztrajno išče, medtem ko starejši ostaja ujet v stare okvire. Najde ga Zahej, ki premaga sram ter tvega biti drugačen. Najde ga Samarijan, ki ne sledi golim pravilom, kot jih poznata duhovnik in levit. Bog se da najti le tistim, ki ga srečujejo v dejavni ljubezni do bližnjih.«

Obiskovalce svetišča lepo vabimo k ogledu jaslic. V miru, brez naglice in brez iskanja nečesa izrednega pristopimo pred Novorojenega. Izredno je tiho, skrito, preprosto. Bog je drugačen in odgovarja na naša hrepenenja drugače kot pogosto pričakujemo. Želimo vam lep božič, veliko božje bližine in miru.

Več na spletni strani https://mirenski-grad.si/sl/duhovna-ponudba/jaslice/