Kot pogosto ponavlja papež Frančišek, je Cerkev danes Cerkev mučencev, tistih nemočnih kristjanov, ki jih vsakodnevno ubijajo samo zaradi sovraštva do njihove neomajne vere v našega Gospoda Jezusa Kristusa. S tem poudarkom se je začel uvodni govor kardinala Angela Amata, prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, na četrtkovem odprtju simpozija na papeški univerzi Antonianum v Rimu. Tridnevni simpozij je posvečen temi: Fatimsko sporočilo med karizmo in preroštvom.
Fatimsko sporočilo, kot je poudaril kardinal, na vizionarski način priklicuje v spomin sedanjo dramo. Razkriva namreč dejanske zgodovinske dogodke, v katerih se je pogubna volja zla zoperstavila dobrohotni Božji previdnosti. Sovražnik dobrega, ki si je drznil skušati Jezusa, tako še zdaj skuša njegovo sveto Cerkev, ko v srcih ljudi podžiga občutja sovraštva in smrti.
Moč vere in molitve lahko vpliva na zgodovino
Fatima s svojo skrivnostjo, kot je nadaljeval kardinal Amato, je med modernimi prikazanji nedvomno tisto, ki je najbolj preroško. Po javni objavi tretjega dela skrivnosti, leta 2000, je kasnejši papež in takratni prefekt Kongregacije za nauk vere Joseph Ratzinger, v neki razlagi zatrdil, da nam Fatima pomaga doumeti znamenja časa in najti ustrezne odgovore v veri. 13. maja 1981 je med atentatom na Janeza Pavla II. Marijina materinska roka odvrnila kroglo, da papeža ni ubila. To nam razodeva, da ne obstaja neka nespremenljiva usoda. Moč vere in molitve lahko vpliva na zgodovino. Molitev je močnejša od orožja, je zatrdil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.
Boj proti hudiču
V nadaljnjem premišljevanju je izpostavil še dva elementa videnja v Fatimi. Najprej nam skrivnost na ravni bivanja in delovanja razstira nasprotje med »Marijo, vso sveto, učinkovito Kristusovo sodelavko« in sovražnikom dobrega, hudičem. V času, ki je naklonjen malikom, so potrebni čuječnost, zmernost in trdnost. Kot prvi kristjani se je potrebno boriti proti hudiču v vseh oblikah, v katerih se razodeva.
Pozivi, ki jih vsebuje fatimsko sporočilo
Drugi element pa zadeva pozive, ki jih vsebuje fatimsko sporočilo. Sestra Lucija – ena izmed treh otrok, ki se jim je Marija prikazala v Fatimi – je zapisala, da jih je več in da je vsem skupno delanje dobrega. Med njimi so: poziv k veri, češčenju Boga, upanju, Božji ljubezni, odpuščanju, molitvi, darovanju, sodelovanju pri evharistiji, intimnosti z Bogom Trojico, vsakodnevnemu rožnemu vencu, vdanosti Marijinemu brezmadežnemu srcu, meditaciji o večnem življenju, apostolatu, vztrajanju v dobrem, prenehanju žaljenja Boga, posvečevanju družine, popolnosti krščanskega življenja, življenju polne posvetitve Bogu, svetosti, hoji po poti v nebesa.
Kardinal Amato je posebej izpostavil poziv k odpuščanju, ki zahteva nenehno žrtev. In pa poziv k svetosti. Le-ta je v Marijinih prikazanjih vedno prisoten, poleg poziva h kesanju, molitvi in usmiljenju. Sestra Lucija je zatrjevala, da je prav na poseben način namenjen posvečenim osebam. Ko so se odpovedale zemeljskim stvarem, so postale bolj razpoložljive za odgovarjanje na delovanje Božje milosti v njih. Videnje v Fatimi tako razodeva pekel, ki obstaja na zemlji, toda hkrati predstavlja tudi tolažilno prerokbo o nebeški domovini.
Vir: Radio Vatikan.
