V nedeljo, 2. junija 2019, ob 19.00 bo v atriju Dom sv. Jožef Celje (ali v Kardinalovi dvorani) koncert iz sklopa Večeri v atriju - Zborovski koncert, na katerem bosta nastopala Moški pevski zbor Vres iz Prevalj in Koroški oktet.

Moški pevski zbor Vres
»Ljub cvet je vres, nikoli en sam, so v bratstvu drobni dragulji …
Bolj ko je poln, bolj je sklonjen k tlom, ljubim rodnim tlom ...« (Sušnik, 1971)

»Moški pevski zbor Vres je vraščen v koroška tla. Članstvo v zboru pomeni in prinaša ponos, pripadnost petju, druženju, kraju in koroškim ljudem. In je še več. Vres je način življenja za pevce in njihove družine, za prijatelje. Je kulturna institucija koroške ponosa in pokončnosti: živa utemeljitev in potrdilo naše slovenske – koroške identitete. Ubrano moško petje je najvišji cilj, je smisel in je energija, ki nastaja in raste iz harmonije druženja, čvrstih vezi in prijateljevanja.« (Košuta J., Fras Z.).
Vresovci aktivno delujejo že 42 let. Zbor sta vodila Jožko Kert in Almira Rogina, vsak od njiju po dvajset let. V Vresovi 41. sezoni je Vres prevzela Helena Buhvald Gorenšek.
V preteklih sezonah je zbor navduševal občinstvo doma in v tujini, sodeloval je na občinskih in medobčinskih revijah ter izvedel številne celovečerne koncerte. Udeleževal se je regijskih ter državnih tekmovanj Naša pesem v Mariboru, kjer je devetkrat potrdil svojo kvaliteto in prejel sedem srebrnih, dve bronasti priznanji, priznanja za najboljši izbor programa, za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, za najboljši moški zbor tekmovanja …
Najpomembnejše poslanstvo zbora pa je ohranjanje, predstavljanje in negovanje koroških ljudskih pesmi

Koroški oktet
Koroški oktet deluje v okviru Kulturnega društva Prežihov Voranc Ravne na Koroškem že od leta 1961.

V sezoni 2017/18 Koroški oktet obrača nov list v svoji bogati zgodovini delovanja. Oktet se pomlajuje, do svoje 60. obletnice pa bo oktet deloval v popolnoma pomlajeni postavi, saj želimo da se ohranja slovenska in koroška ljudska pesem v naslednje rodove.

Pevci Koroškega okteta prihajamo iz Koroške, to je ena od slovenskih pokrajin, ki meji na Avstrijo. Če za Slovenijo Slovenci radi rečemo, da leži na sončni strani Alp, lahko za Koroško dodamo še, da je to slikovita pokrajina z dobrimi, delovnimi in poštenimi ljudmi. Neizbrisen pečat sta Koroški, ali mogoče še malo ožje gledano Mežiški dolini, kjer leži mesto Ravne na Koroškem in kjer ima Koroški oktet svoj domicil, dala železova ruda in kakovosten rjavi premog, ki sta bila pogoj za pridobivanje jekla. Železo so v teh krajih pridobivali že zelo zgodaj. Začetki segajo v drugo stoletje pred našim štetjem – v rimski Norik. Ne samo železo, tudi svinec in cink sta dala neizbrisen pečat hribovito gorati pokrajini, po večini pokriti z iglastimi gozdovi. V tej pokrajini so lahko preživeli samo tihi in delovni ljudje. Razcvet industrije v dolini je v 19. stoletju v rudnike in železarne privabil številne posameznike iz drugih evropskih krajev in mest. Tu so, tako kot domačini, trdo delali in se znali tudi veseliti. Prav trdo delo in lepa pokrajina sta v ljudeh v teh krajih razvila izreden čut za lepo zapeto pesem. Za naše kraje je zato značilno večglasno ljudsko petje z izredno lepo melodiko in otožnim prizvokom.
Seveda Koroški oktet, kot že samo ime pove, z veliko prizadevnostjo goji predvsem našo koroško pesem, posega pa tudi po slovenskih ljudskih in umetnih skladbah, v repertoarju ne manjkajo niti priznani svetovni skladatelji.

Oktet deluje že vse od začetka šestdesetih let. V času od ustanovitve pa do danes so se v njegovih vrstah zamenjali številni pevci in umetniški vodje. Do sedaj je v njem pelo že 48 pevcev. Za eno izmed prelomnic štejemo petdeseto obletnico delovanja, ko je Koroški oktet skoraj v popolnosti zamenjal svojo sestavo.

Koroški oktet nastopa največ v domačem kraju in okolici, koncerte pa prirejamo tudi drugod po Sloveniji. Nastopali smo tudi v tujini – po Evropi. Pesem Koroškega okteta je tako zazvenela v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Nemčiji, na Slovaškem, Madžarskem, Švedskem in v Franciji.