Koprski škof Jurij Bizjak je ljudem, prizadetim v zadnji vremenski ujmi, napisal pismo. Duhovniki so ga pri mašah prebrali vernikom v nedeljo 9. februarja.
Spoštovani prebivalci in krajani poledenelega področja! Osem dni je že minilo, odkar se je zlasti vsa pokrajina pod Javorniki odela v debelo plast ledu, ki je podrl ali vsaj oklestil večino drevja, teža ledu pa je polomila in potrgala tudi dolge odseke daljnovodov in prekinila dobavo elektrike mestom in vasem, katerih prebivalci so ostali brez razsvetljave in ogrevanja, brez številnih gospodarskih in gospodinjskih strojev, brez vseh poročevalnih in obveščajočih povezav. Komaj je mogoče verjeti, da nam preprosta vremenska sprememba lahko tako na hitro in tako silovito ohromi delovanje naših naprav in pripomočkov in tako korenito poseže v potek našega vsakdanjega življenja.
Dragi bratje in sestre! Vsem, ki potrpežljivo prenašate posledice ledenega oklepa, izražam iskreno povezanost z vami in bratsko sočutje ob nadlogi, ki vas zadeva. Modri Pridigar piše: »Človek ne ve za svoj čas: kakor se ribe ujamejo v pogubno mrežo, ali kakor se ptice zadrgnejo v zanko, tako se ljudje zapletejo v hudem času, ki jih hipoma zadene« (Prd 9,12). Apostol Pavel se ni pustil presenetiti in je zapisal: »Znam živeti v skromnosti, znam živeti tudi v izobilju. V vsem in povsem sem navajen biti sit in biti lačen, biti v izobilju in trpeti pomanjkanje« (Flp 4,12).
Iskreno pa se tudi zahvaljujem vsem službam in posameznikom, ki že vse dni jemljete nase toliko skrbi in skrajnih naporov za vsakovrstno pomoč prizadetim. Naj vas pri vašem plemenitem delu podpira tudi nasvet modrega Siraha: »Tudi ubožcu nudi svojo roko, da boš deležen popolnega blagoslova. Tvoja plemenitost naj obsega vse živeče, tudi mrtvemu ne odrekaj ljubezni. Ne oddaljuj se od jokajočih in žaluj z žalujočimi. Ne obotavljaj se obiskovati bolnike, to ti zagotavlja ljubezen. V vseh svojih delih se spominjaj poslednjih reči in vekomaj ne boš grešil!« (Sir 7,32-36).
Bratje in sestre! Naj vaše upanje ne ugasne in naj vam srce ne upade. Pogumno pristopajte k reševanju nastalega položaja in pomagajte drug drugemu ter tako moreče nadloge spreminjajte v poživljajoče priložnosti. Trije mladeniči so v ognjeni peči slavili Gospoda tudi z besedami: »Slavita Gospoda, rosa in slana, mraz in hlad, slavita Gospoda! Slavita Gospoda, led in sneg, noči in dnevi, slavite Gospoda!« (Dan 3,68-71).
»Korajža velja!« je sveti oče Janez Pavel II dejal prav na srečanju z vami v Postojni. Naj vas njegova beseda tolaži in opogumlja tudi v nadlogi, ki vas v teh dneh zadeva. Naj tudi med vami ostane duh Gospodov, ki ga obljublja prerok Agej: »Vendar pogum, govori Gospod, pogum vse ljudstvo v deželi, govori Gospod nad vojskami. Po besedi, ki sem se vam z njo zavezal, moj duh ostaja med vami. Ne bojte se!« (Ag 2,4-5). Dragi vsi prizadeti! Rad se vas spominjam v svojih molitvah in tudi sam se vam v molitev priporočam. Mir Gospodov naj bo vedno z vami!
Jurij Bizjak, koprski škof