28. oktobra je na tiskovnem uradu Svetega sedeža potekala tiskovna konferenca, na kateri je Dikasterij za evangelizacijo predstavil prihajajoče kulturne dogodke v pripravi na odprtje svetih vrat v baziliki sv. Petra. 

Prvi dogodek bo koncert v avditoriju na ulici Via della Conciliazione prihodnjo nedeljo, 3. novembra, ob 18.00. Orkester Nacionalne akademije sv. Cecilije v Rimu bo ob tej priložnosti izvedel Peto simfonijo ruskega skladatelja Dimitrija Šostakoviča (1906-1975) pod vodstvom dirigenta Jadra Bignaminija, ki je trenutno glasbeni direktor Simfoničnega orkestra iz Detroita. Simfonija, ki je nastala leta 1937, je širši javnosti morda malo znana, vendar preseneča s svojo intenzivno dramatičnostjo in odpira obzorje upanja. Nato bo 22. decembra ob 18. uri v cerkvi svetega Ignacija Lojolskega koncert zbora papeške glasbene kapele Sikstina, ki bo pod vodstvom dirigenta Marcosa Pavana izvedel različne polifone skladbe Palestrine, Perosija in Bartoluccija. Tako bodo dnevi pred neposrednim začetkom jubileja obarvani z lučjo pristne kontemplacije skrivnosti krščanske vere. 

Drug zanimiv glasbeni dogodek bo koncert zvonov, ki bo 24. decembra ob 19. uri najavil neposredni začetek evharističnega praznovanja, s katerim bo papež uradno odprl jubilej 2025. Zvonove, ki bodo veselo naznanili dolgo pričakovani dogodek, je izdelala papeška livarna zvonov Marinelli. 

Poleg omenjenih glasbenih trenutkov bosta na ogled tudi dve razstavi. Zelo pomembna bo razstava umetniškega dela Belo križanje Marca Chagalla, ki bo v Italiji razstavljeno prvič. To tako sugestivno in edinstveno delo, ki prihaja iz Umetniškega inštituta v Chicagu, bo od 27. novembra do 27. januarja 2025 gostovalo v muzejskem središču palače Cipolla. Ogled bo za javnost brezplačen vsak dan od 10.00 do 20.00. 

V bogati Borrominijevi zakristiji v cerkvi svete Neže na Trgu Navona pa bo od 16. decembra do 16. februarja 2025 razstava nekaterih redkih ikon v lasti Vatikanskih muzejev. Ikone simbolizirajo življenje Cerkve, zgodovino izročila, ki je iz roda v rod prenašala vero, skupaj z njo pa tudi tehniko, barve in oblike. Zato je ikona postala orodje splošne evangelizacije, ki kliče k svetosti in vedno znova usmerja k osrednji skrivnosti vere.