Pred 200 leti je slikar Leopold Layer naslikal podobo brezjanske Marije Pomagaj. Jubilejno leto milostne podobe so obeležili z novo monografijo in razstavo, osrednje slavje bo 24. maja.
Brezjansko narodno svetišče letos utripajo s spominom na 200. obletnico podobe Marije Pomagaj na tem kraju. Patri frančiškani, ki so varuhi svetišča, pripravljajo številne posebne duhovne dogodke in srečanja, z jubilejem pa so povezali tudi vsa tradicionalna romanja. "Želimo si, da bi letos čim več ljudi obiskalo naše svetišče in da bi vsak posameznik začutil, da je tukaj dobrodošel in da je tukaj doma," pravi gvardijan p. Robert Bahčič.
242 bergel v pol stoletja
Brezje so postale osrednje slovensko romarsko središče po prvi milostni ozdravitvi leta 1863, ko je ozdravila 18-letna Marija Tavčar iz Begunj. Po tem čudežu so znane številne milostne ozdravitve, na kar kažejo predmeti, zapisi in votivne podobe, ki jih puščajo romarji v zahvalo za oltarjem. Ko so leta 1910 prešteli dokaze, ki so jih romarji po ozdravitvah pustili na Brezjah, so po podatkih Jožeta Dežmana, objavljanih v monografiji, našteli 242 bergel, 293 votivnih podob z natančnimi podatki in 188 slik z vsaj nakazanimi prejetimi milostmi. Bergel in drugih ortopedskih pripomočkov v brezjanski votivni zbirki ni več, še uporabne so dali med prvo svetovno vojno za vojsko. Votive v zahvalo so prinašali verniki na Brezje tudi v času med obema vojnama. Leta 1935 so ocenjevali, da romarji letno darujejo 60 do 80 podob. Takrat so "jih našteli 977".
Romarska darila - preučevanje slovenske duše
Danes je bogastvo romarskih daril, posvetil, nagovorov Mariji neizmerno bogatejše. Romarji svoje prošnje in zahvale še vedno izražajo na različne načine: nekateri z votivnimi podobami, drugi jih zapišejo v romarske knjige, na fotografijo, podobico, razglednico, na zid … "To so pričevanja o odnosu vernikov do Marije, o zaupanju in upanju, o bolezni in nesrečah, o veselju in skrbeh, o pomembnih življenjskih dogodkih in zgodovinskih prelomnicah naroda. Preučevanje le teh je preučevanje slovenske duše," je zapisal urednik monografije, p. Bahčič pa dodaja, da je kapela Marije Pomagaj "velika zakladnica ljudskega in narodnostnega verovanja, kar je nekaj edinstvenega na slovenskih tleh".
Čeprav se vse, kar so romarji prinesli ali pustili v 150 letih na Brezjah, ni ohranilo, je brezjansko votivno gradivo najceloviteje ohranjen votivni korpus na Slovenskem.
Vsak zapis ali votivna podoba nosi zgodbo človeka
Milostni dogodki pa niso zapisani samo na votivnih podobah. Še več jih je zapisanih v romarskih knjigah in drugih sporočilih, ki jih romarji puščajo pri oltarju Marije Pomagaj. Največ zapisanih besed je po besedah Dežmana shranjenih v več kot enajstih metrih romarskih knjig, ki nastajajo od leta 1956. "Uvedli so jih potem, ko so prenovili kapelico, da ljudje ne bi več pisali po zidovih in slikah. To ni doseglo namena, saj je zapisovanja po zidovih še vedno veliko, vsebinsko bogastvo zapisov po zidovih pa prav nič ne zaostaja za pisanjem v romarske knjige," je zapisal Dežman. Romarskih zapisov je več kot milijon – od podpisov do vsebinskih prošenj in zahval, življenjskih in umetniških izpovedi.
Zanimiv je graf v monografiji, ki prikazuje naraščanje obsega romarskih knjig po centimetrih – ta po osamosvojitvi leta 1990 strmo narašča, kar kaže, kot komentira Dežman, "kakšno sprostitev za slovenske katoličane je pomenil razpad titoizma. Z demokratizacijo Slovenije pred Marijo Pomagaj pride do romarske renesanse."
Več kot 15 milijonov romarjev
Vedno več prošenj in zahval brezjanski Mariji v obliki votivnih podob in zapisov je logična posledica vedno večje obiskanosti svetišča. Po podatkih Dežmana je v 150 letih priromalo na Brezje več kot 15 milijonov romarjev. Že pred prvo svetovno vojno je imelo brezjansko svetišče prvenstvo pred Sveto Goro in Sv. Višarjami, od leta 1887 do 1914 je na Brezje prišlo več kot milijon šesto tisoč romarjev. Od leta 1958 do 1997 je bilo na Brezjah sedem in pol milijona vernikov, od tega dva milijona dvesto tisoč v zadnjih sedmih letih tega obdobja. V 21. stoletju število romarjev narašča in jih je po ocenah p. Roberta Bahčiča od 250 do 280 tisoč letno. S tem Brezje niso le največji romarski kraj na Slovenskem, ampak tudi eden najbolj obiskanih slovenskih krajev nasploh.
