Od 6. do 8. aprila 2018 je v Marijinem romarskem središču Banneux v Belgiji potekal mednarodni kongres za pastoralo Romov, ki ga organizira Mednarodni katoliški komite za pastoralo Romov(Comite Catholique International pour les Tziganes).
Naslov srečanja je bilo „Vsakdanja vera, vedno sodobna“. Iz Slovenije so se srečanja udeležili Peter Kokotec (koordinator za pastoralo Romov pri Slovenski škofovski konferenci), Marjan Lampret (podpredsednik CCIT in koordinator za pastoralo Romov in Sintov v ljubljanski nadškofiji), Sonja Horvat (predstavnica Romov iz škofije Murska Sobota), s. Rozalija Laznik (sodelavka in prevajalka pri pastorali Romov).
Na srečanju so se zbrali pastoralni delavci iz osemnajstih različnih narodnostnih skupin iz 21 držav, med njimi iz več različnih romskih etničnih skupin. Kraj srečanja je bil skrbno izbran in je zelo povezan z Romi. To je Marijino romarsko središče Benneux v Belgiji, kjer se je med 15. januarjem in 2. marcem 1933 prikazala Devica Marija in v enem izmed prikazovanj rekla: “Jaz sem Devica ubogih.“ Leta 1949 je Cerkev priznala resničnost teh prikazovanj. Na tem milostnem kraju prikazovanj so bili belgijski Romi prvi, ki so se začeli zbirati in priporočati Mariji. Še v danes je ob 15. avgustu, na praznik vnebovzetja Device Marije, na tem kraju romanje številnih Romov, med njimi mnogih iz vzhodnih dežel tudi pravoslavnih Romov in muslimanskih beguncev.
V razmišljanju in pogovorih so se udeleženci kongresa poglabljali v odnos med preprosto vero in ljudskimi pobožnostmi, ki jih gojijo Romi, ter okviri institucionalno zapovedanih liturgičnih obredov. Ali so ljudske pobožnosti in preprosta vera Romov še lahko aktualni za današnji čas in v današnjem času? Odgovor je v besedah papeža Frančiška, ki poudarja pomembno vlogo ljudske pobožnosti v uresničevanju nove evangelizacije (Veselje evangelija 126). Preprosta vera se pri Romih največkrat razodeva ravno preko ljudskih pobožnosti. Zato so preprosta vera in ljudske pobožnosti tudi v današnjem času tako aktualne za prenašanje vere na naslednje generacije. Pa ne samo pri Romih, tudi v splošni vernosti je ljudska pobožnost močna spodbuda ohranjanja in prenašanja vere. Dokaz za to so romarska središča, ki kljub velikemu upadu vernikov v Evropi ne čutijo upada.
Ko se srečamo z različnimi oblikami ljudskih pobožnosti, vernosti in bogočastja pa je potrebno tudi pastoralno razločevanje, da lahko podpiramo in pospešujemo versko usmerjenost teh oblik ljudskih pobožnosti. Če je treba, jih moramo tudi očiščevati in popravljati, vendar ne samo med Romi ampak tudi pri pastorali neromov. Vse to namreč pomaga Romom, da poglabljajo poznavanje Kristusa in Cerkve. Pomembno poslanstvo pri tem imajo posvečeni Romi: duhovniki, redovniki, redovnice, diakoni in akoliti (več kot 200 jih je v svetu). Ravno posvečeni Romi v ljubečem naročju Cerkve spodbujajo vernost in razločujejo med vero in praznovernostjo. Pri tem morajo biti pastoralni delavci zelo previdni v svojih sodbah in voditi ter ukrepati s polno mero potrpežljivosti in razumevanja. Preprosta vera je namreč globoko zasidrana v človeku in se prenaša iz roda v rod.
Kongres se je zaključil v nedeljo s skupno sveto mašo, ki jo je daroval kardinal Peter K. A. Turkson, prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju.
Peter Kokotec, koordinator za pastoralo Romov pri Slovenski škofovski konferenci
