Mednarodni projekt RESTAURA je uspešno zaključen. 3. aprila 2019 se je v prostorih Fakultete za poslovne vede odvila sklepna konferenca v okviru mednarodnega projekta RESTAURA: Revitalising Cultural Heritage by the Use of PPP v okviru programa Interreg Srednja Evropa. S sklepno konferenco smo zaokrožili triletno delo na projektu, v katerem je ob Fakulteti za poslovne vede sodelovalo 11 partnerjev iz 4 držav: Hrvaške, Poljske, Slovaške in Slovenije.
Dogodek so zaznamovali gosti s področja politike, gospodarstva, civilne družbe in znanosti. Gosti so na dveh odlično obiskanih okroglih mizah predstavili politične, pravne, finančne in kulturne vidike ohranjanja kulturne dediščine s poudarkom na možnostih vključevanja zasebnih sredstev v okviru t.i. javno-zasebnih partnerstev. Na prvi okrogli mizi z naslovom Revitalizacija kulturnih dediščin v XXI. stoletju, ki jo je odlično moderirala dr. Daniela Jelinčić s hrvaškega javnega inštituta IRMO, je najprej Silvester Gaberšček, vodja sektorja za nepremično dediščino pri Ministrstvu za kulturo orisal stanje pri nas glede obsega kulturne dediščine in njenega financiranja. Njegov sklep je, da javna sredstva ne zadoščajo za financiranje potreb po obnovi kulturnih objektov v Sloveniji, ker je objektov obnove enostavno preveč. Rdeča nit razprave dr. Jasne Fakin Bajec z Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bila ta, da si velja pri boljši skrbi za kulturno dediščino si lahko pomagamo z ozaveščanjem o pomenu kulturne dediščine. Ker je kulturna dediščina v veliki meri težje zanimiva za trženje, bi lahko k izboljšanju skrbi pripomogla strukturna sredstva proračuna EU. O evropski perspektivi in o pomenu kulturne dediščine v naslednji evropski perspektivi je govorila namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji mag. Ulla Hudina-Kmetič, ki je potrdila smer povečevanja sredstev za projekte ohranjanja kulturne dediščine, ki zaseda pomembno mesto v evropskih smernicah za prihodnje obdobje financiranja iz strukturnih skladov.
Posebna skrb organizatorjev je bila namenjena predstavitvi projekta Restaura in nekaterih najbolj pomembnih rezultatov, vključujoč izvedbo štirih pilotskih projektov revitalizacije, ki so bili deležni posebne pozornosti obiskovalcev: grad Rihemberk, solni trg Nowy Dwor Mazowiecki, palača Bigatto v Buzetu in Palača Konventna v Bratislavi. Ob robu dogajanja v veliki dvorani Mare in Vinkota Lipovca Katoliškega inštituta so v povsem napolnjeni predavalnici raziskovalci iz Slovenije in Hrvaške predstavili aktualno raziskovalno delo s področja modelov revitalizacije kulturne dediščine in upravljanja z njo.
Popoldansko okroglo mizo je vodil mag. Domagoj Dodig s hrvaške agencije za investicije in konkurenčnost. Poudarek razprave z naslovom Prihodnost javno-zasebnega partnerstva v revitalizaciji kulturnih dediščin je bil na možnostih uporabe javno-zasebnega partnerstva kot načina za izboljšanje rabe kulturne dediščine. Tako je Bartosz Korbus z varšavskega Inštituta za javno-zasebna partnerstva izpostavil pomen finančne vzdržnosti projekta revitalizacije, saj sicer ne bo mogoče dobiti investitorja. Dr. Boštjan Ferk z ljubljanskega Inštituta za javno-zasebna partnerstva je k potrebi po finančni vzdržnosti dodal potrebo po dobrem upravljanju s projektom revitalizacije in politični podpori projektom, brez katere vsaj v primerih revitalizacije kulturne dediščine pri nas ne gre. Izpostavil je tudi pravno zahtevnost izvajanja tovrstnih projektov. Tretji gost je bil Robert Ostrelič s podjetja Petrol, ki je v Sloveniji vodilno na področju energetske sanacije stavb s pomočjo shem javno-zasebnih partnerstev. Energetska obnova stavb je eno izmed osrednjih področij financiranja revitalizacije objektov v tem hipu. Robert Ostrelič je orisal model energetske sanacije stavb, ki so ga v podjetju razvili in bi ga veljalo smiselno upoštevati tudi pri projektih revitalizacije kulturne dediščine.
Dogodka se je glede na podatke organizatorjev, poleg članov projektnih skupin, udeležilo več kot 80 ljudi iz vse Slovenije. Med obiskovalci so bili predvsem predstavniki lokalnih skupnosti in javnih zavodov, torej najbolj relevantnega občestva, saj je kulturna dediščina in skrb za njeno upravljanje praviloma v rokah lokalnih skupnosti v vseh štirih državah projektnega partnerstva Restaura.
Dodatne informacije:
Dr. Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede, Katoliški inštitut, Krekov trg 1, Ljubljana, [email protected].
