V Bjelovarju na Hrvaškem se je 8. in 9. oktobra odvil štirinajsti simpozij cerkvenih pravnikov z mednarodno udeležbo. Letošnja tema se je posvetila razvoju zakonskega prava Cerkve v luči smernic papeža Frančiška, naslov srečanja je bil “Kanonsko pravo in Amoris laetitia: perspektive za pastoralo zakonske zveze in družine”.
Strokovno srečanje redno pripravlja Hrvaško kanonistično društvo, letos v sodelovanju s Teološko fakulteto zagrebške univerze in Bjelovarsko-križevske škofije ter pod pokroviteljstvom Hrvaške škofovske konference. Interdisciplinarno zasnovani program predavanj je želel prav v letu družine, ki ga od 19. marca, praznika sv. Jožefa, dalje obhajamo na pobudo papeža Frančiška, osvetliti predvsem različne pravne vidike pastorale zakoncev. Poleg cerkvenih in civilnih pravnikov so tako spregovorili še strokovnjaki z drugih področij.
Na srečanju je sodelovalo devetnajst predavateljev iz štirih držav, med njimi tudi dva iz Slovenije. Dr. Andrej Saje in dr. Matej Pavlič sta v uvodnem predavanju orisala osnovne spremembe – a vendar v duhu kontinuitete – med dvema posinodalnima spodbudama,ki se ukvarjata s to tematiko. Prva je (Družinska skupnost (Familiaris consortio) Janeza Pavla II., ki je nastala pred štiridesetimi leti, druga pa Frančiškova Radost ljubezni (Amoris laetitia) iz leta 2016. Slednja izhaja iz konkretnih razmer in je napisana v poljudnem jeziku, zato nudi obilo bogatih spodbud za vse, ki se na zakon pripravljajo in v njem živijo. Hkrati ne prezre vseh tistih z bolečo izkušnjo razpada zakonske zveze in jih povabi k razločevanju stanja, v katerem se nahajajo. To naj poteka v sodelovanju s spovednikom in z različnimi oblikami pomoči Cerkve, tudi zakramentalne. Predavatelji so se prvi dan simpozija posvetili še kriterijem za razumevanje vloge prava v udejanjanju Radosti ljubezni, pravnim elementom za pastoralo zakonske zveze in družine, pripravi na zakonsko življenje in vlogi družinskih svetovalnic pri pomoči ločenim osebam.
Predavanja drugega dne so se dotaknila formacije pastoralnih delavcev za pravilno razločevanje zakonskih situacij, spremembam kanonskega postopka za ugotavljanje ničnosti zakona in novim načinom spremljanja in sprejemanja ljudi v različnih oblikah življenjskih skupnostih. Strokovnjakinja z zagrebške univerze je orisala tudi civilno-pravni položaj vseh zakonsko priznanih oblik partnerskih zvez.
Pomembno mesto v programu je, kot vedno, našlo tudi neformalno druženje, ki krepi prijateljske odnose med kanonisti iz različnih držav. Posebej prisrčno so na srečanju letos pozdravili msgr. dr. Andreja Sajeta, ki je pred kratkim prevzel pastirsko palico novomeške škofije. Dr. Saje je dolgoletni član kanonističnega društva in programskega odbora mednarodnega simpozija. V spremstvu bjelovarskega škofa msgr. Vekoslava Huzjaka so udeleženci obiskali tudi sedež grško-katoliške eparhije v Križevcih in se v pogovoru z vladiko Milanom Stipićem seznanili s položajem vzhodnih katoličanov na Hrvaškem.
Simpozij je pokazal na bogastvo spodbud, ki jih predvsem za pastoralno delo prinaša papeževa posinodalna spodbuda Radost ljubezni. Zaključna razprava je izzvenela tudi v želji po oblikovanju jasnejših kriterijev za uresničevanje smernic papeža Frančiška v “blagor duš”, ki je najvišji zakon cerkvenega prava.
Besedilo je posredoval dr. Matej Pavlič.
