Slovenska provinca Družbe Jezusove in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani organizirata mednarodni simpozij z naslovom Duh seje novo življenje, ki bo ob 100-letnici rojstva Vladimirja Truhlarja in 50-letnici drugega vatikanskega cerkvenega zbora potekal v torek, 30. oktobra 2012, na Teološki fakulteti na Poljanski cesti 4 v Ljubljani.

Prav tako v torek, 30. oktobra 2012, bo pred začetkom simpozija ob 10.45 v galeriji Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani predstavitvena novinarska konferenca. Koordinator bo p. Ivan Platovnjak, na njej pa bodo sodelovali p. Lojze Bratina, g. France Pibernik ter p. Silvo Šinkovec.

Namen mednarodnega simpozija

Prvi mednarodni simpozij o teologu Vladimirju Truhlarju pod naslovom V dnevih šumi ocean – poezija, teologija in religiozno izkustvo ob 25. obletnici smrti in 90. obletnici rojstva Vladimirja Truhlarja je potekal v njegovem rojstnem kraju, Gorici, leta 2002. Dogodek je izzvenel v praznovanju prijateljstva, ki naj »presega zgodovinski čas in geografske meje in se umešča v tisto neomejeno in skrivnostno prostorje Duha, v katerem vse Stvarstvo v dinamični igri barv in luči trajno sobiva,« je bilo zapisano v zborniku Od izkustva do teologije (Mohorjeva družba, Celje, 2004).

Letošnji mednarodni simpozij z naslovom Duh seje novo življenje se ob 100-letnici rojstva slovenskega in evropskega teologa ter hkrati ob praznovanju 50-letnice drugega vatikanskega cerkvenega zbora, želi ozreti na njegovo bogato ustvarjalno delo. Kako naj gledamo na Truhlarjevo življenjsko poetsko delo znotraj slovenske lirike? Znotraj teologije mističnega izkustva? Kako naj vrednotimo njegovo gledanje na različna področja človeške ustvarjalnosti: dela, sociale, vere ...? Kako naj zarišemo njegov portret evropskega teologa in filozofa? Ob 50-letnici drugega vatikanskega cerkvenega zbora je gotovo izredno pomembno Truhlarjevo delo vrednotiti tudi znotraj njegove odmevnosti v slovenski Cerkvi in seveda znotraj še zdaleč ne dokončanega življenja vesoljne Cerkve v poglobitvenem procesu.

Predstavitev Vladimirja Truhlarja

Vladimir Truhlar (1912–1977) se je rodil 3. septembra 1912 v Gorici, osnovno šolo (1918–1926) je obiskoval na Jesenicah, kamor se je družina preselila, klasično gimnazijo (1926–1933) je končal v Ljubljani, nato se je vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani (1933–1936), nadaljeval je s študijem filozofije na Gregoriani v Rimu, ki ga je končal z magisterijem (1934–1936); na Gregoriani je študiral tudi teologijo in jo končal z doktoratom (1936–1941). V tem času je bil 29. oktobra 1939 v Rimu posvečen v duhovnika.

V letih 1941–1945 je bil spiritual v škofijskem velikem semenišču v Ljubljani, 1945–1946 spiritual in profesor dogmatične in duhovne teologije v Pragli v Italiji, 18. novembra 1946 je v Feldkirchnu v Nemčiji vstopil k jezuitom, za tem je bil najprej pomočnik učitelja novincev v Münchnu, v letih 1949–1950 pa se je posvetil posebnemu študiju s področja duhovne teologije na Gregoriani v Rimu, kjer je bil v letih 1950–1974 profesor duhovne teologije. Po vrnitvi v Slovenijo (1974) se je posvetil teološki refleksiji slovenske literature (1974–1976). Zadnje mesece svojega življenja je preživel v Lengmoosu na Južnem Tirolskem, kjer je umrl 4. januarja 1977.

Truhlarjev pristop k duhovnosti je eksistencialni, ključna pojma sta izkustvo absolutnega, v krščanstvu izkustvo Boga v Kristusu, ter človekovo bivanjsko dno, ki je odprto za to izkustvo. Truhlarjev pristop je širok, dialoški, naslanja se na simbole, umetnost, literaturo, obravnava tudi vsakdanje stvari npr. delo, prosti čas, kulturo, telo ipd.

Truhlar sam je bil pesnik. V času življenja je izdal štiri pesniške zbirke, po smrti sta izšli še dve. Za Truhlarjevo poezijo so značilne svobodna pesniška oblika, bogata metaforika barve in mistično globoka doživljajska duhovnost.

Program mednarodnega simpozija

Ob 11.00 bosta v veliki dvorani Teološke fakultete spregovorila prof. France Pibernik na temo Usodnost Truhlarjevega pesniškega zdomstva ter red. prof. dr. Denis Poniž o Položaju Truhlarjeve poezije v sodobni slovenski liriki.

Med 15.00 in 16.30 se bodo v predavalnic št. 1 (2. nadstropje) zvrstili naslednji referati:

• red. prof. dr. Janez Juhant – Truhlar, evropski teolog in filozof
• red. prof. dr. Marija Stanonik – Teologija besede v Truhlarjevi poeziji
• red. prof. dr. Mihály Szentmártoni – Truhlar i mistika. Od duhovne teologije do teologije mističnog iskustva (Truhlar in mistika. Od duhovne teologije do teologije mističnega izkustva)

Od 17.00 do 18.30 bodo prav tako v predavalnici št. 1 (2. nadstropje) naslednji referati:

• doc. dr. Ivan Platovnjak – Telo v Truhlarjevi izkustveni duhovni teologiji
• dr. Rafko Valenčič – Dimenzije teologije dela pri Vladimirju Truhlarju
• doc. dr. Igor Bahovec – Pomen izkustveno-racionalne metode za sodobno družboslovje

Ob 19.00 bosta sklepni predstavitvi v veliki dvorani Teološke fakultete podala direktor Centra Aletti doc. dr. Marko I. Rupnik Katolicizem v poglobitvenem procesu ter dr. Lojze Bratina na temo Izkustvena teologija Truhlarja duhovnika, pesnika in pričevalca.

Lojze Bratina – Izkustvena teologija Truhlarja duhovnika, pesnika in pričevalca

Na pojmovanje izkustvene teologije pesnika, duhovnika in pričevalca Truhlarja velja gledati povezano z njegovo osebno ustvarjalno naravo in konkretno življenjsko zgodbo. Mladostno življenjsko doživljanje, tudi poetično ustvarjalno, se v teku formacije ignacijanskega navdiha oblikuje znotraj kakovostne teološke formacije v strokovno pedagoško dejavnost profesorja in kreativnega pisatelja. Njegovo izkustvo poeta in duhovnika, služabnika razodete Besede se dejansko uresniči pri njegovem lastnem doživetju Kristusa. Truhlarjeva življenjska zgodba, izražena v njegovem teološkem delu, izzveni kot beseda pričevalca; tako znotraj resničnosti Cerkve v času poglobitvenega procesa takratnega koncilskega vrenja, kot tudi takratne še vedno obstoječe ateistične ideologije.

Prispevek p. Silva Šinkovca na novinarski konferenci

Dodatne informacije dobite v dekanatu Teološke fakultete na Poljanski cesti 4 v Ljubljani, tel. 01/434–58–10, e-naslov: [email protected] ali na spletni strani.