Vsako leto se sodniki metropolitanskega cerkvenega sodišča srečajo z nadškofom, da mu poročajo o svojem delu in se pogovorijo o perečih pravnih vprašanjih. Na pobudo sodnega vikarja dr. Stanislava Slatinka je v ponedeljek, 25. januarja 2016, ob 11. uri mariborski nadškof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ, ob navzočnosti celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška, pripravil letni sprejem za metropolitanske sodnike in druge uslužbence cerkvenega sodišča. Po uvodni molitvi in pozdravu sodnega vikarja je vse navzoče nagovoril nadškof.
Nagovor nadškofa Cvikla
Spoštovani navzoči škof iz Celja, sodniki in drugi uslužbenci metropolitanskega cerkvenega sodišča.
Spomnimo se naših dragih sodelavcev: 18. julija 2012 je odšel k Nebeškemu Očetu Akademik profesor dr. Stanko Ojnik. Sedem let je opravljal službo tajnika škofu Maksimiljanu Držečniku (1960-1967). Od leta 1970 je začel opravljati službo sodnika na škofijskem cerkvenem sodišču in leto kasneje postal sodni vikar. To službo je opravljal 41 let, vse do svoje smrti. Na Rožnovensko nedeljo 7. oktobra 2013 je umrl župnik, častni kanonik in častni dekan g. Janez Horvat. Poleg službe župnika je dolga leta opravljal službo dekana v jareninski dekaniji (1980 – 1996) in bil 31 let tudi sodnik (nad)škofijskega cerkvenega sodišča v Mariboru (1982 – 2013). 17. julija 2015, je v zgodnjih jutranjih urah v župnišču pri sv. Jerneju pri Ločah dotrpel in odšel v večnost tamkajšnji župnik ter sodnik dr. Ludvik Počivavšek. V času kaplanovanja pri sv. Lenartu (2004) je bil imenovan za sodnika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru, ter je to službo požrtvovalno, z vso odgovornostjo in predanostjo opravljal 11 let, vse dokler mu je to zdravje dopuščalo. Gospod daj jim večni mir in pokoj.
Z velikim veseljem pozdravljam danes v vašem zboru nove tri sodnike. Ti so: gospod Andrej Firbas, prodekan dekanije Maribor in župnik župnije Limbuš; dr. Boštjan Lernart, tajnik nadškofije Maribor in gospod Robert Senčar, župnik župnije Ruše. Novim sodnikom čestitam in naj vas pri delu spremlja Božji blagoslov.
V tretji točki bi vas rad spomnil na pomembne poudarke, ki jih je papež Frančišek namenil članom rimske rote ob začetku novega sodnega leta. Avdienca s papežem je bila v petek 22. januarja. Papež je poudaril, da ima apostolsko sodišče rimske rote pomembno poslanstvo. Od zmeraj je v pomoč Cerkvi in neločljivo povezana z družino. Na tem mestu želim izraziti hvaležnost metropolitanskemu sodišču v Mariboru, ki ima podobno kot rimska rota izredno dragoceno nalogo in sicer, da je »sodišče družine« in »sodišče resnice o sakralni vezi«. Vaše delo – spoštovani sodniki in uslužbenci – je dragoceno in koristno. Opravljate delo usmiljene Božje ljubezni do družin, zlasti tistih, ki so jih ranili greh in življenjske preizkušnje. Hvala za vaše delo. Z besedami papeža Frančiška vas vabim, da pri svojem delu nikoli ne pozabite biti usmiljeni sodniki. Bodite usmiljeni zlasti do tistih, kot pravi papež, »ki živijo v stanju zmote, po svobodni izbiri ali zaradi nesrečnih življenjskih okoliščin« (iz govora pri avdienci, 22. januar 2016).
Danes bi vas rad spomnil še na izredno dragocen govor, ki ga je sodnikom rimske rote imel papež Benedikt XVI. leta 2013. Takrat je spregovoril o tem, kako pomembna je vera v zakonski zvezi. Naj vam navedem nekaj njegovih besed. Takole je rekel papež Benedikt XVI: »V primeru, ko ni nobene sledi vere in nobene želje po milosti ali odrešenju, tam nastane resničen dvom o tem, ali obstaja resnično zakramentalen namen in ali je zakon dejansko veljavno sklenjen ali ne« (iz govora 26. januarja 2013). Vem, da je v zadnjem času veliko ničnostnih pravd povezanih z vprašanjem vere ob sklenitvi zakona. Vaša naloga – spoštovani sodniki – je, da pošteno raziskujete vprašanja, ki so povezana s privolitvijo, s hibami v privolitvi in z nesposobnostjo za zakonsko zvezo (kan. 1101 in 1095). Za kanonsko pravo je »pomanjkanje vere« hiba v privolitvi samo takrat, kadar »odločilno vpliva na voljo«, kot določa kan. 1101 §2.
V povezavi s tem je papež Frančišek omenil še nujnost primerne priprave na zakon »v obliki novega katehumenata« (iz govora pri avdienci, 22. januarja 2016). Tudi sam sem prepričan, da mora biti resna priprava na poroko »ena izmed najvišjih vzgojnih prioritet pastorale«, kot pravi kardinal Ludvig Müller v svoji knjigi Upanje družine (Slomškova založba – Ognjišče 2014). Zato vas vabim, da po svojih močeh pomagate zaročencem, da bodo dobro poučeni in vzgojeni za življenje v dvoje. Mnogi izmed vas ste župniki in vestno opravljate svojo službo. Priprava na zakon naj bo za vas vse ena izmed srčnih nalog, kateri boste posvetili veliko svojega časa in moči. Škofje smo na 91. redni seji SŠK v Ljubljani sprejeli sklep, da »generalni vikarji vseh škofij pripravijo enoten zapisnik pred poroko za vse škofije« (Sporočila 1/2016, 3). Sodniki ste v zadevah priprave na zakon »dobri eksperti«. Vabim vas, da pri pripravi skupnega zapisnika pred poroko aktivno pomagate. Vaši nasveti bodo dragoceni in zelo dobrodošli.
Ob sklepu mojega pozdravnega govora vas želim opozoriti še na zadnji papežev Motu proprio z naslovom Mitis Iudex Domuinus Iesus. Dokument prinaša nekatere spremembe in novosti v postopku ničnosti zakonske zveze. Zato smo škofje na zadnji seji SŠK, 4. januarja 2016, sprejeli sklep, da naj cerkvena sodišča v Ljubljani in Mariboru čim prej pripravita posvet ali izobraževanje v zvezi z novimi postopki. Radi se udeležite izobraževanja, ki ga bodo določili oficiali, da boste novi postopek dobro poznali in da vam bo znanje koristilo pri vašem odgovornem delu.
Vaše delo izročam blaženi Devici Mariji. Naj ona posreduje pri Bogu in Vam izprosi obilnega blagoslova.
Vse navzoče je pozdravil tudi škof dr. Stanislav Lipovšek in izrazil željo, da bi bili cerkveni sodniki pri svojem delu podoba usmiljenega Nebeškega Očeta.
Sodni vikar je škofom in vsem navzočim sodnikom predstavil opravljeno delo na cerkvenem sodišču za koledarsko leto 2015. Izrazil je hvaležnost obema škofoma za pozdravne besede. Med udeleženci se je razvil živahen pogovor. Sodniki ugotavljajo, da bo pomanjkanje vere pri zaročencih eden izmed razlogov za uvedbo kratkega postopka ničnosti. Ta problematika zahteva temeljitejšo pripravo na zakon. Tudi zapisnik pred poroko bo potrebno na novo pripraviti. Sodniki so izrazili pripravljenost, da bodo pri pripravi zapisnika z veseljem sodelovali.
Sodni vikar je ob koncu srečanja opozoril še na nekatere prednostne točke dokumenta »Gospod Jezus, usmiljeni sodnik«. V vsaki škofiji je krajevni škof »sodišče« in »sodnik prve stopnje« (iudex primae instantiae), kot določa dokument Dostojanstvo zakona (DZ člen 22 §1). Kljub temu je pastoralno modro, da sodne oblasti škof ne izvršuje osebno (§2). Kadar škof ne more ustanoviti svojega sodišča je primerno, da ustanovi »preiskovalno komisijo« z enim ali več sodniki zasliševalci in notarjem za zbiranje dokazov in objavo spisov (DZ člen 23 §2) ali vsaj »urad« (officium) ali osebe za dajanje nasvet strankam (DZ člen 113 §1).
Da bo krajevni škof lahko vodil kratke postopke je dolžan sestaviti »kolegij treh sodnikov«, kot beremo v kan. 1425. V tem primeru je on sam eden izmed njih, je »primus inter pares«, je pravi (sodnik) »med enakimi« in »predsednik kolegija«. To ni sodni zbor, ampak je sodni kolegij. On je »sodišče«, zato sodi na osnovi dela, ki mu ga pripravijo njegovi sodelavci. Njegovi sodelavci so sodnik zasliševalec in pomočnik. Kolegiju se lahko pridruži še notar. To velja le za kratke postopke. Za kolegij ni potrebno, da so kleriki. Lahko so laiki, vendar primerno izobraženi. Sodni kolegij, kateremu predseduje krajevni škof je pristojen le za kratke postopke.
Kadar krajevni škof želi, da se tožbe sprejemajo v njegovi škofiji, mu moreta dati pomoč, ki jo potrebuje, dva: sodni vikar, čigar imenovanje je predpisano (kan. 1420 §1 CIC) in mora sprejeti tožbo (Postopkovna pravila, čl. 15-16) in branilec vezi (kan. 1435-1436 CIC), ki mora nujno sodelovati pri postopku. Krajevni škof in sodni vikar tvorita »eno sodišče« (unum tribunal). Poleg tega mora imeti sodnike, vsaj enega zasliševalca in pomočnike, ki jih omenja novi kan. 1685. Kljub temu pa ni potrebno, da ustanovi svoje »sodišče«. Lahko ima sodnega vikarja samo zato, da sprejema tožbe.
Kar se tiče vernikov, se le-ti lahko obrnejo na sodnega vikarja v škofiji, če menijo, da se bo primer lahko vodil po kratkem postopku, ali pa se obrnejo neposredno na sodnega vikarja metropolitanskega sodišča, če je primer zahtevnejši ali pa če manjka soglasje obeh strank, kot to zahteva novi kan. 1683 tč. 1. Bodisi sodni vikar škofije, bodisi sodni vikar metropolitanskega sodišča morata nato na osnovi tožbe in ob upoštevanju norm, ki so bile dane z novim MP, presoditi, ali se tožba sprejme na redni postopek ali na kratek postopek (15. čl. Postopkovnih pravil).
msgr. dr. Stanislav Slatinek
