Poslanica za svetovni dan turizma 2015
(27. september)

Milijarda turistov, milijarda priložnosti

1.              Leta 2012 je bila presežena simbolična meja milijarde mednarodnih prihodov turistov. Število še vedno narašča, tako naj bi po napovedih do leta 2030 presegli nov mejnik – dve milijardi. K tem podatkom je treba dodati še višje številke, povezane z lokalnim turizmom.

Ob svetovnem dnevu turizma se želimo osredotočiti na priložnosti in izzive, ki jih postavlja omenjena statistika, zato se pridružujemo tematiki Svetovne organizacije za turizem z naslovom Milijarda turistov, milijarda priložnosti.

Omenjena rast izziva vse vključene v ta globalni pojav: turiste, podjetja, vlade ter lokalne skupnosti in prav gotovo tudi Cerkev. Milijarda turistov mora biti pojmovana predvsem kot milijarda priložnosti.

Ta poslanica izhaja nekaj dni po izidu okrožnice papeža Frančiška Laudato si’, ki je posvečena skrbi za skupni dom.[1] Gre za besedilo, ki ga moramo upoštevati, saj ponuja pomembne smernice za naše delo na področju turizma.

2.              Smo v obdobju sprememb: spreminja se naš način premikanja in posledično tudi izkušnja potovanja. Kdor potuje v tuje države, to počne z bolj ali manj zavedno željo, da bi po srečanjih, deljenju in soočenjih v sebi prebudil najbolj skrito plat. Turist v svoji edinstvenosti vedno bolj išče neposreden stik z drugačnim.

Klasični pojem ”turist” počasi izginja, krepi pa se pojem ”popotnik” – oseba, ki se ne omeji samo na obisk nekega kraja, ampak na neki način postaja sestavni del kraja; rodil se je ”prebivalec sveta”. V ospredju ni več videti, temveč pripadati, ne radovedno raziskovati, temveč živeti, ne analizirati, temveč priključiti se – ne brez spoštovanja do stvari ali osebe, ki jo srečamo.

V svoji zadnji okrožnici nas papež Frančišek vabi, da se približamo naravi ”z odprtostjo do začudenja in navdušenja”, ko govorimo ”jezik bratstva in lepote našega odnosa s svetom” (Laudato si’, št. 11). To je torej pravilen pristop do novih krajev, ki jih obiskujemo. To je tudi pot, kako ujeti milijarde priložnosti, da obrodijo še več sadov.

3.              Podjetja, ki se ukvarjajo s to panogo, se morajo prva zavzeti za uresničevanje skupnega dobrega. Njihova odgovornost na področju turizma je velika, kar moramo ozavestiti, da bi lahko izkoristili milijardo priložnosti. Končni cilj ne sme biti zaslužek, ampak ponudba popotniku, da lahko doseže iskano doživetje. Podjetja morajo to početi s spoštovanjem do ljudi in okolja. Pomembno je, da ne izgubijo zavesti o obličju. Turistov ne moremo omejiti zgolj na statistiko ali vir prihodkov. Turistične poslovne modele je treba vzpostaviti s posamezniki in zanje ter vlagati v trajnostni razvoj tako, da ponudimo delovne priložnosti v spoštovanju skupnega doma.

4.              Istočasno morajo vlade zagotoviti spoštovanje zakonodaje in ustvarjati nove, ki bodo varovale dostojanstvo posameznikov, skupnosti in kraja. Ključna je neomajna drža. Civilne oblasti raznih držav morajo na področju turizma razmišljati o skupnih strategijah, ki bodo ustvarjale globalizirane socialno-ekonomske mreže v dobrobit krajevnih skupnosti in popotnikov, tako da bodo pozitivno izkoristile milijardo priložnosti, ki jih ponuja povezovanje.

5.              V tej luči so tudi lokalne skupnosti poklicane, da odprejo svoje meje sprejemanju gostov, ki prihajajo iz tujih držav in jih žene žeja po spoznavanju. To je edinstvena priložnost za vzajemno obogatitev in skupno rast. Ponujati gostoljubje omogoča izkoristiti okoljske, družabne in kulturne danosti, ustvarja nova delovna mesta in prinaša razvoj lastne istovetnosti ter ovrednoti okolje. Milijarda priložnosti za razvoj, predvsem za države v razvoju. Pospeševanje turizma, predvsem pa pospeševanje odgovornega popotništva, nam omogoča, da se, okrepljeni z lastno posebnostjo, zgodovino in kulturo, podamo v prihodnost. Ustvarjanje prihodka in spodbujanje lastne dediščine omogočata, da v sebi prebudimo občutek ponosa in samospoštovanja, ki koristi dostojanstvu skupnosti gostiteljic, pri čemer zaradi turistov ne smemo nikoli pozabiti na lasten teritorij, istovetnost in tradicijo.[2] V lokalnih skupnostih ”se lahko rojevajo večje odgovornosti, močnejši občutek za skupnost, posebna skrbnost, bolj radodarna ustvarjalnost, globlja ljubezen do lastne zemlje, kakor tudi razmišljanje o tem, kaj se bo pustilo otrokom in vnukom” (Laudato si’, št. 179).

6.              Če je milijarda turistov dobro sprejeta, se lahko spremeni v pomemben vir blagostanja in trajnostnega razvoja za celoten planet. Globalizacija turizma prinaša rojstvo občutka za skupno dobro in posameznikov blagor. Vsak popotnik, ki prevzame konkretnejši odnos do potovanja, postane dejaven sooblikovalec zemlje. Napor posameznika, pomnožen z milijardo, lahko postane velika revolucija.

V potovanju se skriva tudi želja po pristnosti, ki se udejanja v odnosih in prepuščanju obiskanim skupnostim. Rojeva se potreba, da se oddaljimo od virtualnega sveta, ki ustvarja razdalje in brezosebne odnose, ter ponovno odkrijemo pristnost srečanja z drugim. Ekonomija deljenja z drugimi je sposobna stkati mrežo, ki krepi človeškost in bratstvo, kar ustvarja pravično izmenjavo dobrin in storitev.

7.              Turizem predstavlja milijardo možnosti tudi za evangeljsko poslanstvo Cerkve. ”In ničesar resnično človeškega ni, kar bi ne našlo odmeva v njihovih srcih” (II. vatikanski koncil, Gaudium et spes, 1). Najprej je pomembno, da Cerkev spremlja katoličane z liturgičnimi formacijskimi predlogi. Razsvetljevati mora tiste, ki v popotniški izkušnji odpirajo svoja srca in se sprašujejo ter tako uresničujejo pristno evangeljsko oznanilo. Pomembno je, da se Cerkev odpre, da gre ven in postane blizu popotnikom, da jim lahko ponudi pristnejše srečanje z Bogom. V luči tega cilja bi morali poglobiti sprejemanje s strani župnijskih skupnosti in poskrbeti za versko formacijo turističnih delavcev.

Naloga Cerkve je tudi vzgoja, kako preživljati prosti čas. Sveti oče nas spominja, da ”krščanska duhovnost združuje vrednoti počitka in praznovanja. Človek teži k temu, da bi poenostavil kontemplativen počitek do sterilnosti in nekoristnosti, pri tem pa pozabi, da se dejanju odvzame najpomembnejše: njen pomen. Poklicani smo, da vključimo v svoje delovanje dimenzijo sprejemanja in zastonjskosti, ki je drugačna od enostavnega brezdelja” (Laudato si’, št. 237).

Poleg tega ne bi smeli pozabiti na povabilo papeža Frančiška k praznovanju svetega leta usmiljenja.[3] Vprašati se moramo, kako lahko pastorala turizma in romanj vpliva na ”izkustvo Božje ljubezni, ki tolaži in odpušča ter daje upanje” (Misericordiae vultus, 3). Romanje je zagotovo posebno znamenje tega obdobja (prim. Misericordiae vultus, 14).

Zvesta svojemu poslanstvu in izhajajoč iz prepričanja, da ”evangeliziramo tudi, ko se skušamo soočiti z različnimi izzivi, ki se postavljajo pred nami”,[4] Cerkev sodeluje pri prizadevanjih, da bi turizem omogočil razvoj narodov, še posebno tistih, ki so v šibkejšem položaju. Zato podpira preproste, a učinkovite projekte. Cerkev in institucije morajo biti vedno čuječe, da se milijarda priložnosti ne spremeni v milijardo tveganj. Sodelovati morajo pri zaščiti človekovega dostojanstva, pravic delavcev, kulturne identitete, spoštovanju okolja itd.

8.              Milijarda priložnosti tudi za okolje. ”Celotno materialno vesolje je govorica Božje ljubezni, njegove neskončne ljubezni do nas. Zemlja, voda, gore – vse je Božji dotik” (Laudato si’, št. 84). Med turizmom in okoljem obstaja notranja vzajemnost. Turistična panoga, ki izkorišča naravne in kulturne danosti, lahko spodbuja njihovo ohranjanje ali uničevanje. V tem odnosu je okrožnica Laudato si’ dobra popotna spremljevalka.

Pogosto se obnašamo, kakor da ne vidimo težav. ”Izmikajoče vedênje potrebujemo, da ohranjamo trenutni življenjski slog, proizvodnje in porabe” (Laudato si’, št. 59). Če ne delujemo kot gospodar, ampak kot ”skrben oskrbnik” (Laudato si’, št. 116), ima vsak svoje zadolžitve, ki se morajo uresničevati v določenih dejanjih in gredo od usklajene področne zakonodaje do vsakdanjih gest[5] ter se dotikajo primernih vzgojnih programov in trajnostno naravnanih turističnih projektov. Vse ima svoj pomen.[6] Toda potrebno in zelo pomembno je spremeniti življenjski slog in vedênje. ”Krščanska duhovnost ponuja rast v skromnosti in sposobnost v uživanju v malih stvareh” (Laudato si’, št. 222).

9.              Turistični sektor je lahko tudi priložnost, pravzaprav milijarda priložnosti, za gradnjo miru. Srečevanje, izmenjave in podelitev omogočajo skladnost in sožitje.

Milijarda priložnosti za spreminjanje potovanja v bivanjsko izkušnjo. Milijarda možnosti, da postanemo sooblikovalci boljšega sveta in osvojimo zavest o lepoti, skriti v potovalki vsakega popotnika. Milijarda turistov, milijarda priložnosti, da postanemo ”orodja v rokah Boga Očeta, da bi naš planet bil tisto, kar je On sanjal v stvarjenju, in bo odgovarjal njegovemu planu miru, lepote in polnosti” (Laudato si’, št. 53).

Vatikan, 24. junij 2015

Antonio Maria kard. Veglio’,
predsednik

+ Joseph Kalathiparambil,
tajnik