Slovenski narod in njegovo verovanje sta skozi vso zgodovino tesno povezana s češčenjem Matere Božje. Njena podoba je ljudi spremljala v vseh časih in krajih, v priprošnjah in zahvalah. Zagotovo je z verovanjem slovenskega naroda najbolj tesno povezana podoba Marije Pomagaj z Brezij. In prav letos milostna podoba praznuje 200-letnico upodobitve.
Zgodovina Brezij se ni pričela z upodobitvijo milostne podobe Marije Pomagaj. Pisni dokumenti govorijo, da se Brezje omenjajo že v 11. stoletju, v 15. stoletju pa že imajo svojo cerkvico sv. Vida, ki je eden izmed štirinajstih pomočnikov v sili. Tej podružnični cerkvici mošenjske župnije je župnik Urban Ažbe leta 1800 dozidal kapelico, kamor je želel namestiti podobo Marije Pomagaj. Ažbe je podobo spoznal v Innsbrucku, kjer je študiral. K temu dejanju ga je vodilo njegovo iskreno češčenje Božje Matere in stiske, ki so se takrat zgrnile nad slovenski narod. Francozi so trikrat prišli v slovenske kraje ter ljudem povzročili veliko stisk in gorja. Prav v teh stiskah so se verniki zatekali k Mariji Pomagaj na Brezjah. Župnik Urban Ažbe je 1811 pisal svojemu prijatelju Frančišku Julianiju: “V hudih časih francoskega jarma, ko ljudstvo prihaja na nič, si je izbralo Marijo Pomagaj v mošenjski župniji.”
S francosko okupacijo je povezan tudi nastanek milostne podobe Marije Pomagaj. V bližnjem Kranju je živel nadarjen slikar Leopold Layer. Ostal je brez dela in zaradi tega trpel pomanjkanje. V stiski se je odločil, da bo svoj talent uporabil, skupaj z bratom Valentinom, za ponarejanje bankovcev.
Da tako početje ni moglo ostati neopaženo, je jasno. Ko je francoska policija pri preiskavi Layerjeve hiše našla dokončane in nedokončane ponarejene bankovce, je brata obsodila na pet let hišnega pripora. Na milejšo kazen naj bi bila brata obsojena zaradi tega, ker sta ponarejala avstrijski in ne francoski denar. Valentin je kmalu zatem v ječi umrl, Leopold je tako ostal sam, a v zaporu ni ostal več dolgo, saj je bil že oktobra izpuščen iz zapora, ostala mu je kazen hišnega pripora, ki je po odhodu Francozov leta 1813 ostala nična. V svoji stiski, ki jo je Leopold Layer preživljal v zaporu, ob smrti brata, se je zaobljubil Mariji Pomagaj z Brezij, da ji bo poslikal kapelo, če ga obvaruje in reši. Po prihodu iz ječe je izpolnil obljubo in leta 1814 poslikal Marijino kapelo s freskami. Po izročilu je takrat naslikal tudi sedanjo milostno podobo Božje Matere, ki je eden najbolj prepoznavnih slovenskih motivov, upodobitev ljubečega materinstva blažene Device Marije, ki smo ji Slovenci nadeli ime Marija Pomagaj.
Božja pot na Brezjah je vedno bolj slovela po milostni podobi Marije Pomagaj, k njej so romali od blizu in daleč. Še več jih je bilo, ko so izvedeli za prvo nenadno ozdravljenje pred milostno podobo; to je bilo 22. septembra 1863. Takrat je čudežno ozdravela osemnajstletna Marija Tavčar iz Begunj na Gorenjskem. Prvemu ozdravljenju je sledilo drugo, tretje in tako naprej. Čeprav izredna uslišanja in nenadna ozdravljenja na Brezjah niso dobila uradnega cerkvenega potrdila, imajo številni primeri veliko človeško vrednost. V votivnih slikah in zapisih, ki obkrožajo Marijino podobo, je dokumentirana usoda slovenskega naroda in priprošnje ter zahvale številnih romarjev.
Kdaj je Brezje zapustila Milostna Podoba?
Milostna podoba Marije Pomagaj je Brezje zapustila le ob posebnih priložnostih; leta 1935 bila razglašena za zavetnico evharističnega kongresa v Ljubljani in je tako šla z Gorenjske v Ljubljano, leta 1941, ko so frančiškani morali zapustiti Brezje, so milostno podobo prenesli na Trsat, od konca maja 1943 do junija 1947 je podoba začasno mesto našla v ljubljanski stolnici, potem se je brez velikih slovesnosti vrnila na Brezje. Podoba je z Brezij v Stožice romala tudi ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. leta 1996 ter leta 2010 v Celje na Slovenski evharistični kongres.
Lahko rečemo, da Marija Pomagaj vedno potuje, posebno v srcih slovenskih zdomcev in izseljencev. Preden so ti zapustili svoj dom in domovino, so Marijo Pomagaj prosili za varstvo na poti v tujino. Ena izmed najdragocenejših svetinj, ki so jih Slovenci odnesli s seboj po svetu, je bila podoba brezjanske Marije Pomagaj. Tako je šla z njimi v mnoge evropske države, Združene države Amerike in Kanado, Južno Ameriko in Avstralijo.
17. maja 1996 je Marijo Pomagaj obiskal tudi papež Janez Pavel II.
