Dragi sobratje duhovniki, drage molivke in molivci za duhovne poklice!

Vsakoletni škofijski molitveni dan za duhovne poklice letos zaradi kovida 19 zopet poteka po dekanijah. Zbrane na različnih krajih nas povezuje skupna prošnja: »Žetev je velika, delavcev pa malo!« Pravzaprav bi lahko rekli, da je delavcev vsako leto manj. To nas navdaja z bolečino in skrbjo, a ne smemo obupovati. Še z večjim zaupanjem in vnemo se obračajmo na Gospoda žetve, in ga prosimo, »naj pošlje delavce na svojo žetev!«

Osrednja misel letošnjega dneva molitve je: Pripadaj, išči in se odloči!

Pripadamo Nebeškemu Očetu, ki nam je podaril življenje. Vsakega od nas obdaja s svojo ljubeznijo in v vsakega od nas je položil edinstveno poslanstvo. Naša naloga je, da to poslanstvo odkrijemo, ga sprejmemo in živimo kot pot svojega življenja. Žal si marsikateri človek uniči življenje zaradi napačnih odločitev.

V berilu iz pisma apostola Pavla Timoteju smo slišali, da je Bog Oče po svojem Sinu prišel reševat grešnike. Grešnik je človek, ki nima urejenih odnosov z Bogom in ljudmi.

Greh je prišel na svet, ko človek v Božjih delih ni več gledal Božje ljubezni in njegove skrbi za človeka, temveč je v Bogu začel gledati nekoga, ki hoče človeku nekaj vzeti, ga omejiti v njegovi svobodi, ga prikrajšati za možnost izbiranja in odločanja.

Pred grehom je imel človek z Bogom domač in sproščen odnos. Po grehu, kot beremo v 1Mz 3,8, »pa sta se človek in njegova žena skrila pred Gospodom Bogom sredi drevja v raju«. Človek je takoj začutil, da je razdrl ljubeč odnos z Bogom, zato se je pred njim skril.

Drugi greh, kot beremo v Svetem pismu 1Mz 4, 1-16, je prišel na svet, ko je brat dvignil pest proti bratu. Kajn je zaradi greha nosil posledice.  Ni imel več obstanka med ljudmi in je blodil iz kraja v kraj.

Porušen odnos do Boga in do človeka mu prinese v srce nemir in nesrečo.

Jezus je prišel, da bi zopet vzpostavil urejene odnose med Bogom in ljudmi. Pavel je osebno, na svoji koži izkusil, Božjo potrpežljivost in usmiljenje. Zato mu ni bilo dovolj, da bi se Bogu le zahvaljeval za ta dar, ampak je zanj daroval tudi svoje življenje, tako, da se je popolnoma posvetil oznanjevanju veselega oznanila.

V prvem delu današnjega evangelija Jezus svetuje, naj se pri presoji življenja ne ustavljamo zgolj pri besedah in dejanjih, temveč naj tehtamo, iz kakšnih korenin te besede in dejanja izhajajo. Razločevanje nas bo naredilo modre in izkušene.

Kdor se hoče izogniti ruševinam, bo kopal globoko in postavil trden temelj svojega življenja na Kristusu.

Na poti za Gospodom bo potrebno vložiti veliko truda in napora, a pozneje bo človek poln zadovoljstva, ko bo doživel, da je stavba vzdržala vse nevihte in povodni.

Jezus in njegove besede so trdna skala. Noben vihar je ne more omajati. On je ljubezen, ki bo ostala, tudi ko bo vse drugo prešlo.

Za nas je življenjskega pomena, da smo v stalnem odnosu z njim, da naše odločitve vedno izhajajo iz tega živega odnosa.

Tako kot nekoč, Jezus kliče tudi danes. Vsak človek je poklican in za vsakega izmed nas ima Bog svoj načrt. Pri krstu nas je prerodil za božje otroke. Vabi nas, da to božje otroštvo živimo tako, da hodimo za njim, da smo dobri, sočutni, odprti drug do drugega.

Nekatere Bog kliče, da bi dostojanstvo Božjega otroštva, živeli na poti duhovništva ali redovništva. Kdor v sebi začuti ta klic se na začetku lahko počuti negotovega ali zbeganega, spet drug nevrednega in nezmožnega za tako pomembno poslanstvo.

Nekateri se sprašujejo, če bi sploh odgovorili Gospodu na njegovo posebno vabilo. Pri mnogih mladih prepreči dokončno odločitev občutek, da Gospod od njih zahteva preveč. Na poti odločanja večkrat mlade ustavi zavedanje, da duhovni poklic v okolju, kjer živijo, ni cenjen. Nemalo jih doživi nasprotovanje celo od svojih najbližjih, in ovira jih strah, ko se bolj zavedo, da je razpoloženje v družbenem življenju naperjeno proti duhovnim poklicem.

Zanimivo, da Jezus, ko kliče pravi: »Hodi za menoj« in nadaljuje, »in napravil te bom za ribiča ljudi!«

Tudi danes kliče na enak način. Semena poklicanosti bodo v mladih srcih kalila in rasla, če bomo v naših družinah in župnijah ustvarjali za poklice primerno okolje; če si bomo znali za mlade vzeti čas in jim prisluhniti, iti z njimi na pot in jih spremljati na poti razločevanja ter pomagali med številnimi glasovi prepoznati in razločiti božji klic.

Dragi mladi prijatelji!

Vsak izmed vas skriva v sebi presenetljive darove. Ob koncu življenja vas Bog ne bo vprašal, koliko dobrega ste naredili, ampak ali ste uresničili svoje poslanstvo in unovčili talente, ki vam jih je zaupal. Zato vsak dan začnite z molitvijo in njega, od katerega prejemate življenje radi sprašujte, kaj naj danes storim, da bom izpolnil tvoj načrt za moje življenje?

Dragi duhovniki in župnijski animatorji za duhovne poklice,

naj vam bo današnji molitveni dan spodbuda, da se boste z obnovljeno ljubeznijo zavzeli za mlade v vaših župnijah. Vabim vas, da bi vedno bolj zvesto živeli svoje poslanstvo, ter spoštljivo, nevsiljivo in radostno spremljali mlade na poti k osebni veri in razločevanju poklicanosti.

Vsi skupaj bomo veliko naredili za nove duhovne poklice, če bomo znali pozitivno govoriti o duhovnih poklicih. Že poklicani pa bomo mladim olajšali odločanje, če bomo z veseljem in hvaležnostjo pričevali, o lepoti poklicanosti in življenja z Gospodom, ki nas spremlja in vodi v našem služenju.

Vas drage molivke in molivci spodbujam k odločitvi, da bi v osebnem in župnijskem življenju obnovili gorečnost in bi vztrajali v redni molitvi za duhovne poklice.

V njej izročajte našo mladino, fante in dekleta, da bi prisluhnili Božjemu klicu in se nanj velikodušno odzvali.

Prosímo za družine, da bi tiste mlade, ki čutijo božji klic, razumeli in jih na poti odločanja podpirali.

Prosímo za naša župnijska občestva, da bi mladi v njih našli svoj prostor darovanja, dobro besedo in molitveno podporo.

Vsem duhovnikom, redovnicam, redovnikom in misijonarjem izprosímo milost vztrajnosti in svetosti v izpolnjevanju danega poslanstva!

Pri molitvi in delu za poklice pa nikoli ne pozabimo:

Če želimo, da bo naše spremljanje tistih, ki želijo odgovoriti na Božji klic, obrodilo bogate sadove, moramo najprej sami z veseljem in hvaležnostjo hoditi po poti, na katero smo bili poklicani.

Prosímo Mater Marijo, naj nas, svoje otroke, skupaj z Bl. A.M. Slomškom varuje in vodi tako, da bomo načrt, ki ga ima Bog z nami in preko nas tudi za naš slovenski narod, čimbolj jasno spoznali in ga v polnosti uresničili. Amen.

Msgr. Alojzij Cvikl
Mariborski nadškof metropolit