V torek, 26. marca 2019, je bilo objavljeno apostolsko pismo v obliki motu proprio papeža Frančiška z naslovom Communis vita, s katerim so bile spremenjene nekatere norme Zakonika cerkvenega prava.
Življenje v skupnosti je eden od bistvenih elementov redovniškega življenja in zato »morajo redovniki prebivati v svoji redovni hiši, držeč se skupnega življenja, in je ne morejo zapustiti brez dovoljenja svojega predstojnika« (kan. 665 § 1 ZCP). Izkušnja zadnjih let pa je pokazala, da so bile ugotovljene situacije povezane z nezakonito odsotnostjo iz redovne hiše, med katerimi so se redovniki odtegnili oblasti zakonitega predstojnika in jih včasih ni bilo moč izslediti.
Zakonik cerkvenega prava nalaga predstojniku, naj poišče nezakonito odsotnega redovnika, da bi mu pomagal vrniti se in vztrajati pri lastni poklicanosti (prim. kan 665 § 2 ZCP). Nemalokrat pa se zgodi, da predstojnik ni sposoben priklicati odsotnega redovnika. Glede na normo Zakonika cerkvenega prava, je moč po preteklih najmanj šestih mesecih nezakonite odsotnosti (prim. kan. 696 ZCP), začeti postopek za odpustitev iz skupnosti po vnaprej določenem postopku (prim. kan 697 ZCP). Vendar pa, ko se ne ve, kje redovnik stanuje, je težko dati dejanskemu stanju pravno gotovost.
Zato ob tem, da ostane isto, kar je določeno z zakonom glede odpustitve po šestih mesecih nezakonite odsotnosti, z namenom, da se pomaga institutom pri ohranjanju potrebne discipline in da se lahko začne proces za odpustitev nezakonito odsotnega redovnika še posebej v primerih nenajdljivosti, sem se odločil dodati h kanonu 694 § 1 ZCP med vzroki za odpustitev ipso facto iz instituta tudi daljšo nezakonito odsotnost iz redovne hiše, ki je trajala najmanj dvanajst nepretrganih mesecev, z istim postopkom, kot je opisan v kan. 694 § 2 ZCP. Objavo dejstva višjega redovnega predstojnika, da bo imela pravne učinke, mora potrditi Sveti sedež, za institute škofijskega prava pa potrditev pripada škofu, kjer je glavni sedež (instituta).
Uvedba nove številke v § 1 kan. 694 pa poleg tega zahteva spremembo kan. 729, ki se nanaša na svetne institute, za katere ni predvidena uveljavitev neobvezne odpustitve za nezakonito odsotnost.
Ob upoštevanju vsega tega odločam torej, kot sledi:
1. člen: Kan. 694 ZCP je v celoti zamenjan s sledečim besedilom:
§ 1. S samim dejanjem velja za odslovljenega iz ustanove član, ki:
1. je javno odpadel od katoliške vere;
2. je sklenil ali, tudi samo civilno, poskušal skleniti zakon;
3. je bil nezakonito odsoten iz redovne hiše v smislu kan. 665 § 2, nepretrgano dvanajst mesecev, upoštevajoč tudi neizsledljivost redovnika samega.
§ 2. V teh primerih naj višji predstojnik s svojim svetom brez kakršnegakoli odlašanja, ko je zbral dokaze, da izjavo, da pravno obstaja razlog za odslovitev.
§ 3. V primeru, ki ga predvideva § 1 št. 3, mora biti ta izjava, da bo pravno obstajala, potrjena s strani Svetega sedeža. Za škofijskopravne ustanove jo potrdi škof, kjer je glavni sedež ustanove.
2. člen: Kan. 729 ZCP je v celoti zamenjan s sledečim besedilom:
Član se odslovi iz ustanove po določbi kan. 694 § 1, 1 in 2 ter 695; konstitucije naj razen tega določijo druge razloge za odslovitev, da so le sorazmerno tehtni, zunanji, je zanje odgovoren in so pravno dokazani, in se ohrani način postopka, kakor je določen v kan. 697-700. Glede odslovljenega naj se uporabi predpis kan. 701.
Kar je sklenjeno s tem apostolskim pismom v obliki motu proprio, odločam, da ima dokončno in stalno veljavo, ne glede na katero koli nasprotno stvar, četudi je ta vredna posebne omembe in da se razglasi z objavo v L'Osservatore Romano ter da stopi v veljavo 10. aprila 2019. Objavi se v uradni razlagi Acta Apostolicae Sedis.
Dano v Rimu, pri Sv. Petru, 19. marca 2019, na praznik sv. Jožefa, v sedmem letu pontifikata.
Frančišek
Povzeto po Vatican News in Kanonist.eu
