»Dejansko priznanje verske svobode, ki je prva in najpomembnejša izmed temeljnih človekovih pravic, je ključ za soočanje krize, v katero je danes zapadel svet. Le-ta je zaznamovan z novimi verskimi preganjanji, v katerih so med prvimi žrtvami kristjani.« Tako je zatrdil msgr. Ivan Jurkovič, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, v nagovoru med otvoritvijo srečanja na visokem nivoju na temo Vzajemno spoštovanje in mirno sobivanje pogoj za medverski mir in stabilnost: podpirati kristjane in druge skupnosti.

Varovati javno razsežnost verske svobode

»Kljub številnim prizadevanjem, da bi pospeševali in okrepili versko svobodo – je poudaril nadškof – pa smo dejansko priče nenehnemu poslabšanju, če ne resničnemu napadu na to neodtujljivo pravico na različnih koncih sveta.« Po njegovih besedah gre za svobodo, ki je javnega pomena, saj izbira vere vpliva »na vse ravni družbenega in političnega življenja,« še toliko bolj danes, ko je »vera postala ponovno pomembnejša zaradi kompleksnih odnosov med osebnimi izbirami posamenikove vere in njihovim izražanjem v javnosti.«

Odzvati se na nasilje proti kristjanom in drugim verskim skupnostim

»Prav zaradi teh povezanosti mora biti tovrstna izbira prosta vezi in prisil in varovana s strani predstavnikov oblasti,« je dodal stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN v Ženevi. V tem smislu nam velika pozornost, ki je danes usmerjena proti odgovornim za kršenje človekovih pravic, daje upanje, da se bo mednarodna skupnost odzvala na nezaslišano nasilje proti kristjanom in drugim verskim skupnostim ter da ne bo zapadla v tisto "globalizacijo ravnodušnosti", na katero je že tolikokrat opozoril papež Frančišek.

Kristjani so danes preganjani bolj kakor v prvih stoletjih krščanstva

Po tem, ko se je zaustavil posebej ob preganjanjih kristjanov na Bližnjem vzhodu, ki je po njegovih besedah hujše od tistega v prvih stoletjih krščanstva, je msgr. Jurkovič spregovoril o javni razsežnosti verske svobode. Poudaril je, da ne more biti omejena zgolj na zadevo posamenika ali na obrede, saj po svoji naravi presega »zasebno področje posamenikov in družin«. Različne verske tradicije namreč »služijo družbi predvsem s svojim sporočilom«, s povabilom k spreobrnjenju, k spravi, darovanju za skupno dobro, k sočutju do pomoči potrebnih.

Verstva - dragocen zaveznik pri varovanju človeškega dostojanstva

Ob koncu svojega nagovora je nadškof spomnil, da je današnji svet, v katerem šibka načela znižujejo tudi etično raven, vedno bolj podvržen "globalizaciji tehnokratske paradigme", ki poskuša »izbrisati vse razlike in tradicije v površinskem iskanju enotnosti.« Zato imajo po njegovih besedah verstva »pravico in dolžnost odprto povedati, da je možno izgraditi družbo, v kateri je zdrav pluralizem, ki spoštuje in ovrednoti razlike, dragocen zaveznik v prizadevanju za varovanje človeškega dostojanstva ter ena od poti za mir v našem svetu.«

Vir: Radio Vatikan.