Nadškofa obiskala v neurjih prizadeta področja

9.8.2023 Karitas, Neurja 2023, Solidarnost

V torek, 8. avgusta, sta nadškofa Stanislav Zore in Alojzij Cvikl obiskala nekaj območij, ki so bila v nedavnih neurjih najbolj prizadeta.

Nadškof Zore je že v ponedeljek obiskal Komendo, ki je bila med najbolj prizadetimi kraji v zadnji ujmi, včeraj pa se je odpravil še v župnijo Poljane nad Škofjo Loko, ki so jo skupaj s širšim področjem zaznamovale poplavljanje in zasuvanje stanovanjskih hiš, plazenje terena ter uničenje cest. Poplavilo je tudi spodnje prostore župnijske cerkve. Nadškof Zore je obiskal in spodbudil nekatere družine, ki jih je ujma najbolj prizadela.

Nadškof Cvikl je takole strnil svoje vtise o obisku Raven, Prevalj in Črne na Koroškem, kjer je tudi pomagal razdeljevati pomoč:

»V času, ko so se ljudje v naših krajih spopadali z vodno ujmo sem bil na SDM v Lizboni. Težko mi je bilo, da sem bil daleč od ljudi, ki trpijo. Tistim, katerim sem lahko, sem poslal sporočilo bližine. Danes pa mi je uspelo, da sem se lahko osebno podal, skupaj z vodstvom Nadškofijske karitas Maribor in dvema polnima kombijema stvari, na pot od Raven, Prevalj do Črne na Koroškem. Tako sem na lastne oči videl tragedijo, ki je zadela ljudi in se z ljudmi tudi pogovarjal. V Črni na Koroškem sem srečal go. županjo in predsednico države. Osebno se me je zelo dotaknila tragedija, ki je zadela te ljudi. Mi pa daje upanje to, da sem videl veliko solidarnosti in medsebojne pomoči. Ta solidarnost in pomoč pa je sposobna premagati še tako veliko tragedijo in začeti pisati novo zgodbo. Nadškofijska karitas Maribor bo z vodstvi Župnijskih karitas poiskala načine in poti, da bo pomoč prišla v najkrajšem možnem času do ljudi.

Slovenski škofje pa smo povabili vse Slovence, »da stopimo skupaj, se povežemo v solidarnosti, se konkretno zavzamemo za vse ranljive ter za vse, ki so v strahu zaradi fizičnih nevarnosti; predvsem pa spet obudimo vero in zaupanje v Božjo bližino in pomoč.« Župnije smo že povabili, naj nabirko pri svetih mašah prihodnjo nedeljo, 13. avgusta 2023, namenimo za prizadete v neurjih. Prav tako smo prosili vse, ki imajo proste kapacitete v bližini prizadetih krajev h gostoljubnosti do ekip mladih prostovoljcev v okviru Mlade Karitas, ki potrebujejo namestitev za opravljanje svojega dela (povzeto po spletni strani SŠK).

Skupaj bomo uspeli.

Težko je v križu in trpljenju prepoznati Božjo voljo. Vendar so trenutki trpljenja najbolj rodovitni. Kot voda, ki odteka bo tudi to trpljenje prešlo. Naj se pokaže naša bratska in sestrinska ljubezen.

Bog vas blagoslovi.«

Nadškof Zore pa je zapisal sledeče vtise:

"Ko se je začelo divjanje veremena nad Slovenijo, sem bil v telefonskih stikih z župniki na bolj ogroženih področjih in preko pogovorov z njimi spremljal, kaj se dogaja.

Nekatera poročila so bila zelo opogumljajoča - posebej sem se bal, kaj se bo zgodilo v Železnikih, ki so pred leti doživela pravo katastrofo, pa so se v tem primeru z odličnim delovanjem vseh odgovornih v občini izognili hudemu - druga pa so govorila o tem, kako vode naraščajo in najprej ogrožajo, potem pa tudi uničujejo bivališča, premoženje in tudi cerkve.

V ponedljek in torek pa sem sam odšel v župnije in doline, ki so bile posebej preizkušene in se srečal tudi z nekaterimi ljudmi, ki so bili posebej prizadeti.

Globoko mi je segla pripoved mamice, ki jo je zasul plaz in je ena od hčerkic videla, da moli roko - samo roko - iz plazu in tako so jo rešili. Pa družina, ki trepeta, da se plaz ne bo umiril in se bo splazila tudi njihova domačija.

Pa strah v očeh mame, ki ji je plaz drl skozi hišo in ob obeh strenah hiše in jo strese vsak šum v pričakovanju nove nevarnosti.

Po drugi strani pa sem bil presenečen, kako so naši ljudje podjetni. Izredna organizacija odstranjevanja posledic ujme: najprej tistega, kar je najbolj potrebno in potem sistematično naprej.

Koliko znanja, izkušenj in solidarnosti in požrtvovalnosti je v naših ljudeh. Bog varuj, da bi jih kdo v teh njihovih sposobnostih oviral.

Lepo je bilo poslušati duhovnike, ki so pripovedovali, koliko ljudi se je zbralo, ne da bi jih posebej vabili, ker niso imeli možnosti komunikacije z župljani, in družno poprijelo pri čiščenju cerkva in župnišča, ki je bilo zalito.

Težko je gledati ljudi, ki so utrujeni in še vedno trepetajo pred vsakim oblakom, tolažilno pa je videti ljudi in njihovo pripravljenost storiti vse, da bo škoda čim manjša in da se najbolj prizadeti ne bodo čutili zapuščeni.

Zato se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v teh dnevih naredili vse, da bi bile posledice ujme manjše. Naj jih Bog blagoslovi."