Naš častiti in zaslužni škof Metod Pirih, od leta 1985 pastir te škofije, lahko danes končno s svojim lepim baritonom zapoje: »Gospodar zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru«. Precej se je moral mučiti za širjenje vere, za spodbujanje miru in solidarnosti med klerom in verniki zlasti na začetku svoje apostolske službe pod komunističnim režimom. Ni si zaslužil samo spoštovanja ljudi, ampak je pridobil tudi srca vernikov. Prinašal je veselo evangeljsko oznanilo tako, da je poudarjal blagre vedno zvest svetemu očetu in učiteljstvu Katoliške Cerkve. Lahko rečemo, da je svojega naslednika pripravljal v duhu sodelovanja in medsebojnega spoštovanja.

Kitajski pregovor pravi: pravo življenje se začenja z dopolnjenimi sedemdesetimi leti. Dragi škof Metod, čaka te nova evangeljska pustolovščina. Prepričan sem, da bo vaša ekscelenca iz svojega zavetja v Vipavi pogosto odhajala služit Božjemu ljudstvu, pomagat tudi svojemu nasledniku. Nad vas kličemo vse Gospodove blagoslove in pomoč presvete Marije.

Dragi škof Jurij! Dobri Bog je izgubil mere, saj vam je podelil mogočno postavo in prav tako velik razum in veliko srce. Ker pa to uporabljate za dobro vseh nas, vam voščimo, da bi rastli kot Jezus v pripovedi evangelista Luka: »Otrok pa je rastel in se krepil, bil je vedno bolj poln modrosti in Božja milost je bila z njim.« V buli, ki smo jo prebrali, vas ima sveti oče za virtutes gravitatemque animi. Tu niso mišljene težke kreposti, ampak dostojanstvene kreposti, močne in strastne. Sveti oče pravi, da morate s temi krepostmi podpirati in spodbujati duhovno življenje svoje črede. Prepričani smo, da boste s svojo gorečnostjo in v milosti Gospoda, ki je dober in bogat z usmiljenjem, ter ob materinski priprošnji Marije, Matere Cerkve, dober pastir in da boste nadaljevali s prenovo verskega življenja ne samo v svoji škofiji, temveč po vsej Sloveniji. Bodite kot strunjanski križ, močni in vidni. Na koncu vam želim, na dolga in plodna leta!

msgr. dr. Juliusz Janusz
apostolski nuncij v Republiki Sloveniji