Uvod v bogoslužje
Krizmena maša v stolnici, danes, na veliki četrtek, na rojstni dan duhovništva in evharistije, vidno uresničuje skrivnost Cerkve, ko smo zbrani duhovniki, redovniki, diakoni, sestre redovnice, bogoslovci, semeniščniki in vi, dragi verniki. Globoko smo povezani z duhovnimi vezmi skupnega ali krstnega duhovništva, duhovniki in redovniki pa še posebej z vezmi službenega duhovništva in redovnih obljub, vsi pa v edinosti in povezanosti s škofom, preko njega pa s svetim očetom Benediktom XVI., naslednikom apostola Petra. Danes ga med nami predstavlja gospod svetovalec apostolske nunciature v Republiki Sloveniji prelat dr. Janusz Urbanczyk, ki ga toplo pozdravljam. V tem občestvu krajevne in vesoljne Cerkve še globlje začutimo neprecenljivi dar, da smo bili maziljeni s Svetim Duhom in smo bili pri krstu – duhovniki in redovniki še posebej po zakramentu mašniškega posvečenja – poklicani in izvoljeni, da bi oznanjali slavna dela njega, ki nas je poklical iz teme v svojo čudovito luč (prim. 1 Pt 2,9).
Danes pri tej krizmeni maši blagoslavljamo krstno in bolniško olje ter posvečujemo krizmo; sveta znamenja, v katerih se zrcali duhovno poslanstvo Cerkve, delo odrešenja in naša služba Bogu in bližnjemu.
Odprimo srca Božji milosti, poslušajmo, kaj Božji duh govori Cerkvi v Celju, posebej nam, sobratje duhovniki in redovniki, ko obnavljamo duhovniške in redovniške obljube. Zahvalimo se Gospodu, da nas je poklical in obžalujmo svoje grehe, če smo kdaj opustili prvotno ljubezen, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti (prim. Raz 2,4–7). Vsemogočnemu Bogu ...
Homilija
Dragi sobratje duhovniki, redovniki, diakoni, sestre redovnice, bogoslovci, semeniščniki in dragi verniki!
1. Poslušali smo evangelij krizmene maše, ki nas postavlja v Nazaret, na začetek Jezusovega javnega delovanja, ko je Jezus po svoji navadi šel v soboto v shodnico in je vstal, da bi bral (prim. Lk 4,16–21).
Primerilo se je, da je bilo na vrsti mesto, kjer prerok Izaija napoveduje Odrešenika in njegovo poslanstvo ter pravi: »Duh Vsemogočnega Gospoda je nad menoj, zato me je mazilil. Poslal me je, da oznanjam evangelij ubogim, da ozdravljam tiste, ki so potrtega srca ...« (prim. Iz 61,1). Zaprl je knjigo in očeh vseh v shodnici so bile uprte vanj. Tedaj jim je rekel: »Danes se je to pismo spolnilo. Ta, o katerem govori prerok, stoji pred vami.« (Lk 4,21).
To skrivnostno dogajanje – dragi sobratje duhovniki in redovniki – to maziljenje z Gospodovim duhom, se je uresničilo tudi v nas, v našem življenju, ko nas je Gospod poklical in izvolil ter nas po zakramentu mašniškega posvečenja mazilil s Svetim Duhom. S tem nas je poslal oznanjat evangelij ubogim, da bi nadaljeval delo odrešenja, tu in sedaj, med že in še ne odrešitvene Božje zgodovine (prim. Rim. 8,18–22). To je dar in skrivnost, je v svojih spominih zapisal bl. papež Janez Pavel II. To je dar in skrivnost, ki nas nagovarja, navdihuje, poživlja in krepi, vedno znova, še posebej danes, na veliki četrtek. Danes je rojstni dan duhovništva in evharistije; danes, ko smo vsi, posebej mi duhovniki, redovniki, diakoni, redovnice in bogoslovci, še posebej nagovorjeni, da poglobimo in utrdimo naše posvečenje. To je naša zaveza z Gospodom, da se popolnoma identificiramo z Njim in po Njem in v njegovem imenu in v njegovi osebi – in persona Christi, zidamo in gradimo Božje kraljestvo.
2. Veliki četrtek kot praznik evharistije in duhovništva pa ni le dan, ko se zahvaljujemo Bogu za dar duhovništva, ki smo ga prejeli, ampak tudi priložnost, da se zahvalimo drug drugemu. To je priložnost zame, da se kot pastir krajevne Cerkve zahvalim vam, sobratje duhovniki, redovniki, redovnice, diakoni in bogoslovci za vašo zvestobo, prijateljstvo, pripravljenost, soodgovornost in požrtvovalnost, da z združenimi močmi uresničujemo poslanstvo, ki nam ga je zaupal Gospod. Posebej bi se rad zahvalil vsem, ki kljub starosti, bolezni in mnogokrat neurejenim razmeram, zvesto vztrajate na župnijah in ste pričevalci z zgledom duhovniškega življenja in dela. Nekateri v Gospodovem vinogradu zvesto služite že 25, 50 ali 60 let. Zahvala gre tudi vsem, ki upravljate dve ali celo več župnij in skupaj s svojimi sodelavci potrpežljivo prenašate ter rešujete probleme in težave, ki jih s seboj prinaša pomanjkanje duhovnikov oz. duhovnih poklicev. Hvala vsem, da smo skupaj z našimi verniki varuhi in nosilci dragocenega duhovnega izročila vse iz antične dobe do prvih sledov krščanstva na naših tleh. Le-ti segajo preko duhovnih valov srednjega in novega veka do danes, ko se skupaj z vesoljno Cerkev pogumno soočamo z znamenji časa in iščemo odgovore na vprašanja, kaj govori Duh Cerkvi (prim. Raz 2,11) in še posebej celjski škofiji.
Na ta vprašanja smo v naši škofiji že iskali odgovore s pastoralno prenovo škofije, posebej s pastoralnimi prioritetami oz. prednostnimi nalogami. Nosilec tega dogajanja je skupaj z duhovniki, redovniki in redovnicami celotno Božje ljudstvo ter posebej člani ŽPS, cerkveni ključarji, kateheti in katehistinje, organisti in zborovodje, pevci in pevke, animatorji in voditelji različnih skupin, sodelavci Karitas ter drugi župnijski sodelavci. Vsem se za zvesto in požrtvovalno delo iskreno zahvaljujem. Veselimo se sinode škofov o novi evangelizaciji, ki bo letos oktobra v Rimu in bo v duhu drugega vatikanskega cerkvenega zbora, katerega 50. obletnico obhajamo. Ta bo gotovo dodobra prevetrila pastoralne ustanove, da bo bolj primerno poskrbljeno za glavni namen celotnega pastoralnega delovanja, ki je Božja slava in posvečenje vernikov.
3. Danes, pri krizmeni maši, blagoslavljamo krstno in bolniško olje ter posvečujemo sv. krizmo in na bogato pastoralno dejavnost kličemo Božjega blagoslova in obilje darov Svetega Duha. V blagoslovljenih svetih oljih se namreč zrcali celotno duhovno poslanstvo in dejavnost Cerkve ter duhovno poslanstvo, moč in sijaj naše duhovniške službe.
Blagoslavljamo krstno olje, s katerim bodo zaznamovani in maziljeni novokrščenci; otroci, ki prejmejo krst po veri staršev, botrov in župnijskega občestva, kot tudi odrasli katehumeni, ki po predhodni pripravi sami izpovedo vero in pripravljenost, da bodo krščansko živeli. V tem blagoslovu je zato obseženo celotno oznanjevalno delo Cerkve: verouk in uvajanje v krščansko življenje, doma, v družini in župniji, pri bogoslužju, v učilnici. Tu so mediji, tisk, internet in vsa druga sredstva obveščanja. Ob tem se moramo resno vprašati, kako je z našim veroukom, ki po mnogih župnijah iz objektivnih in subjektivnih razlogov na dosega svojega namena. So pa tudi župnije, kjer je poskrbljeno za primerne veroučitelje in z medsebojnim dogovorom usklajujejo šolski in veroučni program.
Blagoslavljamo bolniško olje in v blagoslovni molitvi prosimo Gospoda, naj to nebeško zdravilo varuje na telesu, duši in duhu vsakega, ki bo s tem svetim oljem maziljen. Tu je zaobsežena pastorala bolnikov, invalidov, starejših, trpečih in umirajočih. Tu so telesna in duhovna dela usmiljenja, Karitas, dobrodelnost in prostovoljstvo. Hvaležni smo animatorjem in sodelavcem škofijske in župnijskih Karitas, Vincencijevim konferencam, gibanju Vera in luč ter drugim. V pastorali bolnikov in starejših je še veliko odprtih vprašanj, ko na ravni škofije in župnij še zdaleč ne uresničujemo telesnih in duhovnih dela usmiljenja, ki sodijo k poslanstvu Cerkve in so integralni del evangelija.
Najbolj slovesna je posvetitev svete krizme, dragocenega olja, s katerim so maziljeni novokrščenci, birmanci, diakoni, novomašniki in škofje: vsi, ki se posvetijo delu za Božje kraljestvo. Posvečujemo sveto krizmo, in smo zelo hvaležni Bogu, da imamo letos v naši škofiji in mariborski metropoliji vsaj enega novomašnika, ki je skupaj s tremi bogoslovci naše škofije tisti svetopisemski »sveti ostanek« (prim. Iz 10,20), ki je nosilec Božjih obljub. Naš odgovor na vse bolj zaskrbljujoče pomanjkanje duhovnih poklicev sta bolj usklajeno delo in molitev za duhovne poklice. V ta namen v škofiji poživljamo Molitveno zvezo za duhovne poklice (MZDP) in vas prosim, da podpirate animatorje tega duhovnega gibanja. Njeni člani s svojim poslanstvom želijo poživiti molitev za duhovne poklice v družinah, na župnijski, dekanijski in škofijski ravni. Molitvi in duhovnim srečanjem za duhovne poklice na župnijski ravni se pridružujejo tudi srečanja na dekanijski ravni, ki so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 15.00 v Marijini cerkvi v Celju, kot osrednjem škofijskem svetišču Molitvene zveze za duhovne poklice. Škofijski srečanji molitvene zveze bosta letos v nedeljo, 13. maja 2012, ob 15.00 v Marijini cerkvi v Celju in na praznik Marijinega rojstva v soboto, 8. septembra 2012, v romarskem svetišču v Petrovčah. Po posvetu z zborom svetovalcev, dekani in člani duhovniškega sveta, smo se odločili, da bodo v novem akademskem letu 2012/2013 bogoslovci teološki študij in formacijo v bogoslovnem semenišči nadaljevali v Ljubljani, razmišljamo pa tudi o ustanovi t. i. odprtega semenišča, ki bi na škofijski ravni dekletom in dekletom, ki jih Gospod kliče, pomagalo odgovoriti na Božji klic.
Dobro vemo in izkušnja Cerkve izven evropskih dežel potrjuje, da se svet ni ustavil. Bog mlade še vedno kliče v različne oblike duhovnih poklicev. Okolje, v katerem živimo in delamo, je večkrat zelo neprijazno in zavira rast duhovnih poklicev. Še več. Papež Benedikt XVI. skupaj s svojimi sodelavci opozarja, da je danes veliko Samuelov, ki jih Gospod kliče, premalo pa Helijev, ki bi tistim, ki jih Gospod kliče, pomagali slediti njegovemu klicu (prim. 1 Sam 3,1–10). Tu smo vsi nagovorjeni, dragi sobratje, jaz in vi.
4. Krizmena maša velikega četrtka, ob rojstnem dnevu evharistije in duhovništva ter nove zapovedi, ki je razpoznavno znamenje Jezusovih učencev (prim. Jn 13,34–35), nas postavlja v središče Cerkve in v žarišče našega duhovniškega življenja in pastoralnega delovanja. To je luč, ki sveti. V tej luči se žal opazijo tudi nekatere sence, ki hromijo duhovni polet in življenjsko moč Cerkve ter škodijo njenemu ugledu. To omenja tudi nastajajoči načrt pastoralne prenove Cerkve pri nas, ki našteva šest ran Cerkve na Slovenskem. Te so: ranjena občestvenost, nezvestoba obljubam, duh gospodovalnosti, duh razdeljenosti, nespoštovanje poslanstva in karizem laikov in redovnikov ter prekomerna skrb za materialne dobrine. Tukaj ne bomo s prstom kazali na nikogar, niti ne bomo obsojali. Raje prižgimo luč in poslušajmo Jezusa, ki nas vabi: Pridite k meni, vi, ki se trudite ... učite se od mene, zgled sem vam dal, da tudi vi tako delali (prim. Mt 11,28–29).
V letošnje obhajanje velikonočnega praznika se vključujejo tudi pastoralne pobude Slomškovega leta, ki ga ob 150. obletnici njegove smrti obhajamo pod geslom Svetost je tista sila, ki premaga svet. S to mislijo je bl. papež Janez Pavel II. predstavil bl. škofa Slomška ob svojem prvem pastoralnem obisku v Sloveniji. Ta misel naj spremlja in navdihuje tudi nas, da se bo po našem duhovniškem življenju in delu zidalo in gradilo Božje kraljestvo ter se bo v moči Svetega Duha spreminjalo obličje zemlje.
Vsi smo poklicani na pot svetosti (prim. 3 Mz 11,45), zato vas sedaj lepo vabim, da obnovimo duhovniške obljube in se v duhu povrnemo v tisto uro, ko smo bili maziljeni s Svetim Duhom pri svetem krstu, pri sveti birmi, mi duhovniki in redovniki pa tudi pri mašniškem posvečenju. Podobno kot pri mašniškem posvečenju znova recimo: Tukaj sem, Gospod! Hočem, z Božjo pomočjo! Obljubim! Amen.
msgr. dr. Stanislav Lipovšek
celjski škof
