2. februarja 2014 je bila v cerkvi sv. Ane v Cerknem sv. maša, ki jo je daroval upokojeni g. škof msgr. Metod Pirih. Pri sv. maši se je spomnil 70. obletnice tragedije v Cerknem in na Lajšah.
Nagovor g. škofa msgr. Metoda Piriha:
Kot človeka, ki je kot otrok preživljal težka leta spopadov med 2. svetovno vojno, me globoko gane, da sem danes z vami tu v Cerknem, kjer se spominjamo 70-letnice poboja 15 oziroma 14 nedolžnih cerkljanskih žrtev.
Zločini medvojnih in povojnih pobojev so v zavesti ljudi še živi, o tem pa se prav dosti javno ne govori in ne piše. A kar ni zapisano, kar ni v medijih, česar ne slišimo v šoli, to se ni zgodilo. Nasprotovanje odkrivanju naše preteklosti še kar naprej traja.
Pogosto slišimo, naj že enkrat pozabimo preteklost, ki nas samo razdvaja, in se zazrimo v prihodnost. Ne moremo pristati na to, da nekdo reče, da nečesa ni bilo ali da nekaj ni vredno pomnjenja in spomina. Dokler o svoji preteklosti ne bomo povedali, kaj je bilo prav in kaj narobe, do takrat ne bo sprave in miru.
Na Slovenskem imamo evidentiranih več kot 600 grobišč, vendar ni politične volje, da se to razišče. Vse je več ali manj odvisno od dobre volje nekaterih posameznikov. Druga svetovna vojna je v Sloveniji terjala okrog 100.000 žrtev. Več kot 30.000-tisočem ljudem je bila odvzeta pravica do spomina, do pokopa in do groba. Za več kot tretjino žrtev se sploh ni smelo priznati, da so bili ubiti. Pravica do pokopa, do negovanja spomina je ena od osnovnih civilizacijskih pridobitev. Civiliziranost kakšnega naroda in sprave je v tem, da ljudi poimenuje z imenom in jih pokoplje.
Pisec Knjige modrosti je zapisal, da so duše pravičnih v Božji roki; da so se očem nespametnih zdeli mrtvi; da so bili po sodbi ljudi mučeni, a da je njihovo upanje polno neumrljivosti.
G. Janez Stanovnik je na spominski slovesnosti ob 60-letnici bolnišnic Franja in Pavla l. 2003 tu v Cerknem obžaloval poboj 14 cerkljanskih žrtev. Ta dogodek je takrat označil z besedo »napaka« in »bila je vojna«. Preteklo nedeljo pa je na spominski proslavi na Brdcih dejal, da je bila ta likvidacija krivična in se je osebno poklonil žrtvam pri spomeniku ob breznu na Lajšah.
Pričakujemo, da bodo besedam obžalovanja g. Stanovnika sledila tudi konkretna dejanja: odkritje grobišč, dostojen pokop, pravna rehabilitacija, izbris besedila s pomnika na Brdcih, kjer so te nedolžne žrtve še vedno označene za izdajalce, in pravilna predstavitev teh dogodkov v šolskih učbenikih in drugih knjigah. Omalovaževanje in potiskanje teh žrtev v pozabo, je nedopustna krivica. Je hudo kršenje človekovih pravic.
Lepo prosim tiste še živeče ljudi, ki vedo, kje točno ležijo te cerkljanske žrtve, da to povedo, da jih izkopljemo iz jam in brezen ter položimo k večnemu počitku v blagoslovljeno zemljo.
Če se g. Stanovnik ni bal povedati resnice, se ne bojte tudi vi.
Naš Bog je Bog življenja in ne smrti, Bog ljubezni in ne sovraštva, Bog odpuščanja in ne maščevalnosti. On je temelj in varuh našega dostojanstva, ki ga imamo vsi enako, ker smo vsi enako ustvarjeni po Božji podobi in odrešeni z istim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem Jezusa Kristusa. On je tudi trden in zanesljiv temelj miru.
Gospod Bog, darujemo ti odrešilno daritev tvojega Sina, kneza miru, za pobite na Lajšah in tu v Cerknem. Gospod, podeli umrlim svoj večni mir, nam pa daj Duha moči, da bomo med vsemi ljudmi učinkovito pospeševali mir, katerega nam je zapustil Kristus, naš Odrešenik.
