Nagovor koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka na praznik Marijinega vnebovzetja

15.8.2014 Strunjan, Sveta Gora, Koper Marija

Dragi bratje mašniki in diakoni, redovniki in redovnice, bogoslovci, dragi gostje od blizu in daleč, dragi romarji in častilci Device Marije (Vnebovzete, Strunjanske, Svetogorske): milost vam in mir od Boga Očeta in našega Gospoda Jezusa Kristusa, mogočno varstvo in blaga priprošnja Device Marije (Vnebovzete, Strunjanske, Svetogorske) naj bo nad vami vedno in povsod.

Slavimo Devico Marijo Vnebovzeto in se radujemo njenega poveličanja, krepimo svojo vero in se navdihujemo ob njenem zgledu in ob njeni podobi. Vsakdo namreč prinese njen lik s seboj na svet, ko se rodi, in vsakdo nosi njeno podobo v sebi, ko potuje po tej zemlji. Njena milina nikomur ni tuja in njena lepota nikomur ni povsem zakrita, temveč jo vsak sluti pred seboj in hrepeni po njeni uresničitvi v samem sebi.

Marijino Vnebovzetje je večkrat upodobljeno kot Marijino kronanje, zato lahko rečemo, da slavje Device Marije Vnebovzete na nek način končuje naše pastoralno leto, kakor slavje Kristusa Kralja končuje naše cerkveno leto. In zato je naš današnji shod primeren tako za pogled na že prehojeno pot kakor tudi za pogled na pot, ki je pred nami, to je za pogled v prihajajoče pastoralno leto, ki ga bomo začeli z mesecem septembrom.

Tudi v prihodnjem pastoralnem letu, dragi bratje in sestre, bomo iz svojega zaklada vsi prinašali novo in staro, kakor pravi Kristus ob koncu govora na gori: »Zato je vsak pismouk, ki je poučen o nebeškem kraljestvu, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro« (Mt 13,52). Iz svojega zaklada bo vsak prinašal staro: znano zgodovino rešitve, stalne čase cerkvenega leta, zaporedne spominske dneve velikih dogodkov; redno poučevanje, tekoče upravljanje, utečeno bogoslužje. In iz svojega zaklada bo prinašal novo: ker bo vse obogateno z novimi spoznanji in izkušnjami, z novimi predlogi in pobudami, z novimi upi in pričakovanji. In bo prinašal novo, ker ta, ki sedi na prestolu, pravi: »Glej, vse delam novo!« (Raz 21,5).

Na škofijski ravni želim izpostaviti in priporočiti zlasti sledeče priložnosti in prireditve: Prvi je pred nami molitveni dan za duhovne poklice drugo soboto v septembru: da bi tako naši dušni pastirji kakor tudi drugi verniki ne samo spodbujali k molitvi za duhovne poklice, temveč da bi tudi sami pogumno in oprijemljivo klicali in vabili mlade, ki v njih prepoznajo duhovni poklic.

Nato so tu vsi trije redni tečaji ali simpoziji, pastoralni na začetku leta in katehetski ob polletju ter teološki po veliki noči: priporočam jih vsem, ne samo duhovnikom in katehetom, temveč tudi vsem drugim, ki opravljate kakšno službo v Cerkvi ali preprosto želite poglobiti svoje znanje z obravnavanimi vsebinami. Poleg vsebine, ki se obravnava, pa so vedno koristna in blagodejna tudi medsebojna srečanja in pogovori, izmenjava spoznanj in izkušenj.

Vljudno priporočam škofijski pastoralni dan v Vipavi prvo soboto v oktobru z geslom: Družina - domača Cerkev. Da bi spodbudili hrepenenje po zakramentalni zakonski zvezi in okrepili versko življenje v družinah ter utrdili prenašanje verskega izročila prihodnjim rodovom.

Iskreno priporočam spremljanje izredne sinode o družini od 5-19 oktobra, ki bo posvečena zlasti vprašanjem razporočenih in ponovno poročenih. Ponovno vam, dragi dušni pastirji in župnijski sodelavci, naročam, da v svojih župnijah posvetite temu vprašanju ustrezno pozornost.

Zelo priporočam zgibanko o smislu in vrednosti mašnih namenov, ki jo načrtujemo pred Vsemi svetimi, da bi verniki svoje molitve in prošnje za žive in mrtve krepili tudi z mašnimi darovi za vzdrževanje dušnih pastirjev in za potrebe Cerkve.

Priporočam tudi pomnožitev sadov duha, ki jo omogočajo in jo prinašajo tudi sicer zgolj poslovna orodja in prostori, kakor poroča tudi evangelij, da so z Jezusom poleg dvanajsterih hodile tudi nekatere žene ... in veliko drugih, ki so mu stregle s svojim premoženjem (Lk 8,1-3): 

Pospešeno iščemo prostore za dostojnejše in ustreznejše delovanje Škofijske karitas na Koprskem in vse kaže, da bomo še pred zimo predvideli in tudi uredili primernejše prostore za to plemenito škofijsko in cerkveno dejavnost.

Zastavili smo dela za izgradnjo prostorov za škofijski arhiv in za dodatne pisarne ter manjšo dvorano. Prostori naj bi bili končani v prihajajočem pastoralnem letu in že vnaprej vam zelo priporočam morebitno nabirko, ki jo bomo najavili, če bo potrebno.

Patrom frančiškanom se iskreno zahvaljujemo za dosedanjo upravo in oskrbo 'vinograda na rodovitnem griču' v Strunjanu in škofija se skupaj z župnijo zavezuje, da ga bo skrbno obdelovala, kakor poroča prerok Izaija (Iz 5,1-2).

Torej vam, dragi dušni pastirji in dragi verniki, pred začetkom novega pastoralnega leta kličem kakor prerok Agej: »Na delo! Zakaj jaz sem z vami, govori Gospod nad vojskami. Po besedi, ki sem se vam z njo zavezal, ko ste šli iz Egipta, ostane moj duh med vami. Ne bojte se!« (Ag 2,4-5).

 

msgr. dr. Jurij Bizjak
koprski škof