Spoštovana župnik Goran in kaplan Goran, spoštovane sestre Hčere Marije Pomočnice, spoštovani bratje in sestre!

Z veliko radostjo vas pozdravljam, ker se danes veselimo rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Slovenski škofje smo v božičnem voščilu zapisali, da božično skrivnost, ki nam je otipljiva v jaslicah, globoko in pristno doživljajo otroci. Odrasli pogosto preveč razumsko dojemamo skrivnosti Božjega učlovečenja.

Kaj imajo takega otroci pri božiču in odrasli nimamo? Otroci pri božiču doživijo Jezusovo rojstvo kot resničnost, ki se še danes dogaja. Jaslice, molitev, pesmi in tudi zgodbe o Jezusovem rojstvu jim pri tem močno pomagajo. Včasih nismo govorili, da je Božiček prinesel darila, ampak Jezušček. To je bilo za otroške predstave o božiču zelo pomembno. Otroci smo skromna darila doživeli kot dar iz nebes – torej so ta darila že videla in okusila nebesa, medtem ko jih še mi nismo. Otroci smo nekako bili nevoščljivi darilom, da so videla Jezusa in Marijo v nebesih, mi pa bomo morali na to še počakati. Kakšno je otrokovo dojemanje božiča, takšno bo v veliki meri pozneje njegovo verovanje, ko bo dozorel v odraslega človeka. Otroška fantazija glede verskih simbolov potrebuje pomoč odraslih. Božič je zato eden od krščanskih praznikov, ki daje izjemne priložnosti staršem za čudovito versko vzgojo otrok. Starši imate pri tem zelo veliko odgovornost – ali jim o božiču govorite, da je to praznik rojstva Božjega Sina Jezusa Kristusa ali pa je to zgolj prihod izmišljenega Božička. Otroška fantazija še ne more ločevati med realnim in namišljenim svetom. Otroci sprejmejo za realno to, kar sprejmemo starši.

Vsi vemo in tudi močno občutimo, da se je skoraj že povsem izgubilo resnično sporočilo božiča, ki nam pripoveduje o Jezusovem rojstvu. Izmišljeni Božiček močno prevladuje v reklamnih, trgovskih, in celo v filmskih ter glasbenih sferah.

Izmišljeni Božiček nas še dodatno peha v potrošniški fundamentalizem, ki pomeni: Kupujem in trošim, torej sem. V nas se je vsilila nujna dolžnost do nakupovanja: Več kupujem in obdarujem, več veljam in pomenim. Pri tem so otroci na udaru - mnogim otrokom skoraj nobeno darilo več nič ne pomeni. Ne moremo jih razveseliti, ker imajo skoraj vse. Vrata njihovega srca ostanejo zataknjena z balastom igrač ter drugih reči in jih ne morejo odpreti, da bi od teh igrač in drugih dobrin zmogli dati tistim otrokom, ki pa vendar nimajo vsega in živijo v pomanjkanju. Zadnje čase razne dobrodelne organizacije sicer za božič prirejajo akcije za obdarovanje revnih otrok, vendar pa tudi te akcije ostajajo brez sporočila o Jezusovem rojstvu v Betlehemu.

Apostol Janez je takoj začutil težavo sveta, da bi sprejel Božjo besedo, ki je v Jezusu Kristusu postala človek. Janez v svojem evangeliju govori o temi, ki Jezusa ni sprejela. Ta tema pomeni hudobijo, ki povzroča zaslepljenost. Luči, ki prihaja od Boga in daje pravo spoznanje, tema ne sprejema (prim. Jn 1,5). Gre za zakrknjenost, ki hermetično zapira vrata srca in ne spušča skozi ta vrata nič, kar je Božjega. Nihče teh vrat ne more odpreti, razen Boga. Hudi duh jih je zapečatil že v raju, ko je zapeljal prva človeka v greh. Bog je poslal svojega Sina na svet, da bi s križem odklenil ta vrata. Blaženi škof Slomšek je v veri pel: »O sveti križ, življenja luč! O sveti križ, nebeški ključ!«

Slovenski škofje v božični poslanici spodbujamo, da Bogu dopustimo, da se nas v srcu dotakne. Otroci imajo po svoji naravi dobro, pošteno, pravično in sveto srce. Krščanski božič nas nagovarja, da bi odrasli bili kot otroci. Vsak človek ima v sebi vsaj kanček dobrote. In vsaj ta košček dobrote lahko v krščanskem božiču postane dar za druge. Če nas mogoče drugi več ne prepoznajo kot ravno dobre in prijazne ljudi, jih lahko s tem kančkom dobrote presenetimo in razveselimo.

Včasih je bila poštenost velika odlika vseh Slovencev. Danes je nepoštenost Slovencev postala že kar pregovorna. Krščansko praznovanje božiča pomeni tudi, da odpravimo iz naše srede nepoštenosti. Poravnava dolgov ne sme čakati v nedogled, ker sicer povzroča oškodovanje tistih, katerim smo dolžni, hkrati pa jih tudi ponižuje v človeškem dostojanstvu. Neplačani dolgovi in druge goljufije so uničili mnoga podjetja in tudi življenja.

Pravičnost presega zavezanost zakonom, pravilom ter predpisom ter ohranja Božji pogled na človeka in svet. Krščanski božič je praznik Božje pravičnosti. Bog se je iz pravičnosti ozrl na nas in nam poslal Odrešenika, da bi v njem postali pravični tudi mi. Apostol Matej nam v svojem evangeliju posreduje tako imenovano »Jezusovo zlato pravilo«, ki pravi: »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim. To je namreč postava in preroki« (Mt 7, 12). Človeško in normalno je, da zase želim najboljše. Upravičena so tudi moja pričakovanja, da so drugi do mene pravični. Ne morem in ne smem pa se ustaviti samo pri sebi. Pravičnost do sebe je upravičena samo toliko, koliko pravičnosti zmorem do drugih.

Četrta lastnost otroška srca je svetost, ki ne tehta koliko dobrote, poštenosti in pravičnosti je potrebno, da bi bili popolni, kakor je popoln naš nebeški Oče, ki je v nebesih. Svetost se brezmejno razdaja v dobroti, v poštenosti in v pravičnosti. Svetost ne čaka, da bo za to poplačana. Svetost hrepeni samo po Bogu.

Božji služabnik, nekdanji odranski župnik, Alojzij Kozar je nekoč za božič svojim vernikom zaželel, da bi se učlovečeni Bog dotaknil njihovega srca, da bi ostalo »dobro, pošteno, pravično in sveto«. K tem še tudi jaz dodajam: Naj vas novorojeni Gospod okrepi v duši z upanjem in radostjo, da je on Gospod vseh časov in naše večnosti. Blagoslovljen božič želim vsem bolnim, trpečim, vsem rojakom v zamejstvu in po svetu, pa tudi tistim, ki v izpovedovanju vere niso združeni z nami. V gotovosti, ki nam jo daje vera, skupaj vstopimo v novo leto 2018, ki naj bo za vse tudi blagoslovljeno, mirno in varno.

Amen.

msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof