Ljudsko izročilo pravi, da gredo na šmarni dan vse kače na drevesa (Leto Svetnikov III, 403). V poletnem času je vsekakor tu in tam res možno videti kačo tudi na drevesu, postavlja pa se vprašanje, zakaj je ljudsko izročilo kače na drevesih povezalo ravno s slavjem Marijinega vnebovzetja in kakšen je nauk takšne zgodbe.
Kača na drevesu nam seveda najprej kliče v spomin prvo omembo kače v SP, ki je ravno z drevesa zapeljala prvega človeka in s tem priklicala nase Stvarnikovo prekletstvo: 'Ker si to storila, bodi prekleta med vsemi zvermi in vsemi živalmi polja. Po trebuhu se boš plazila in jedla prah vse dni življenja' (1 Mz 3,14).
Judovsko izročilo pravi, da je kača pred prekletstvom hodila pokonci in se z lahkoto vzpenjala tudi po drevesih. Sicer se nekatere kače še vedno plazijo tudi po drevesih, vendar sodobne raziskave kažejo, da se pri tem oprijemljejo podlage kar trikrat močneje, kot je potrebno, ker se bojijo, da bi padle na tla.
Poleg navedenega prekletstva pa si je kača nakopala še drugo hudo grožnjo: 'Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim zarodom in njenim zarodom: Ta bo strl tvojo glavo, ti pa boš ranila njegovo peto' (1 Mz 3,15).
Žena, ki je kači glavo strla, je blažena Devica, kakor pravi pesem v čast Brezmadežni: 'Zavistni kači na glavó stopila si ter strla jo, spočeta si brez madeža, zato slavi te zemlja vsa.' Besedilo nam kliče v spomin številne upodobitve Brezmadežne, ki stoji na zemeljski obli in na glavi kače, ki se zvija pod njo.
Razlaga kače, ki je na šmarni dan na drevesu, je preprosta: Tudi kače so pod prekletstvom in se plazijo po tleh, dokler je njihova sovražnica Žena na zemlji, da lahko stre njihovo glavo. Ko pa Žena opravi svoje poslanstvo in se vrne v nebo, si tudi kače oddahnejo in splezajo nazaj na drevo, kakor so bile pred prekletstvom.
In nauk te zgodbe je razveseljiv: Kača na drevesu oznanja veličastno resnico o rešitvi, ki jo je izvoljenemu ljudstvu prinašala bronasta kača, obešena na drevo v puščavi: 'Če je koga kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ' (4 Mz 21,9). In oznanja veličastno resnico, ki jo opeva hvalospev o zmagoslavju križa: 'Sovražnik, ki je na drevesu v raju zmagal, je bil na drevesu križa premagan.'
In, četudi drevo v tem primeru ni omenjeno, oznanja uresničitev veličastne Izaijeve mesijanske prerokbe, ki pravi: 'Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo, v baziliskovo luknjo bo odstavljeni vtikal svojo roko: Nič hudega ne bodo storili, nič pogubnega naredili na vsej moji sveti gori. Kajti dežela bo polna spoznanja Gospodovega, kakor vode pokrivajo globino morja' (Iz 11,8-9).
Podobno zagotovilo nam naš Gospod daje tudi v evangeliju: 'Tiste pa, ki bodo verovali, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo hude duhove izganjali, nove jezike govorili, kače dvigali z rokami, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo, na bolnike bodo roke polagali in ti bodo ozdraveli' (Mr 16,17-18). Apostol Pavel je kačo, ki se mu je ovila okrog roke, živ in zdrav otresel v ogenj (Apd 28,3-6).
Bratje in sestre, razveselimo se Gospodove obljube tudi mi: 'Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone in na vsako sovražnikovo moč in nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite tega, da so vam hudi duhovi pokorni, ampak veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih' (Lk 10,19-20). Zapisana v nebesih – kamor gre na šmarni dan naša Mati in Kraljica!
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
