Spoštovani g. apostolski nuncij Juliusz Janusz in drugi sobratje v škofovski, duhovniški in diakonski službi, spoštovani bratje frančiškani, varuhi brezjanskega svetišča in milostne podobe s p. provincialom na čelu, spoštovani višji redovni predstojniki, redovniki, redovnice, predstavniki medijev, dragi bolniki in romarji od blizu in daleč.
Danes, na praznik Marije Pomagaj, se zbrani tu na Brezjah v našem narodnem Marijinem svetišču, ob 200-letnici njene milostne podobe, zahvaljujemo za vse milosti, ki jih je Marija od svojega Sina izprosila in podelila vsem, ki smo pri njej iskali pomoči in tolažbe.
Danes nas nagovarjajo njene zadnje besede, zapisane v Svetem pismu, ki jih je izrekla v Kani galilejski: »Karkoli vam reče, storite!« (Jn 2,5). Poslanstvo Božje in naše nebeške matere je prav to, da nam pomaga izpolniti besede njenega Sina. Na svatbi v Kani je s svojo iz usmiljenja izrečeno prošnjo za mladi zakonski par nagnila Jezusa, da je storil prvi mesijanski čudež (prim. C 58). Drugi vatikanski cerkveni zbor zatrjuje: »Marijino materinstvo neprestano traja. V svoji materinski ljubezni se zavzema za brate svojega Sina, ki še potujejo in so v nevarnostih in stiskah, dokler ne bodo prišli v nebeško domovino.« (C 62) Zato Devico Marijo kličemo med drugim tudi »Pomoč kristjanov«.
Zakaj skazujemo čast svetim podobam, tudi tej tako priljubljeni brezjanski milostni podobi, ki je pred nami? Zato, ker je Cerkev na raznih koncilih – zadnjič na tridentinskem – določila, da je Kristusovim podobam ter podobam deviške Matere Božje in drugih svetnikov »treba izkazovati češčenje zato, ker se podobam izkazovano češčenje nanaša na osebe, ki jih podobe predstavljajo.« (Vera Cerkve 476). Ko torej častimo podobo Marije Pomagaj, častimo osebo Matere Božje pod vidikom njenega poslanstva Matere in Pomočnice.
Pod to brezjansko podobo Marije Pomagaj so se v 200 letih zatekli in se še vedno zatekajo številni v vojnah in duhovnih stiskah preizkušani Marijini otroci, kot dokazujejo zapisane prošnje in zahvale hvaležnih romarjev. Še posebej se zatekajo k njej bolni. Marija je nekaterim izprosila ozdravljenje, številni pa so prejeli milost, da so z okrepljeno vero začeli pogumno prenašati svoje križe, težave, bolezni in preizkušnje.
Po Marijinem posredovanju so Jezusovi učenci ob prvem čudežu v Kani galilejski začeli verovati vanj (prim. Jn 2,21). Podobno je Marija ob tej milostni podobi v teku dveh stoletij delila in okrepila vero mnogim rodovom, ki so v svojih stiskah molili pred njeno tako prisrčno podobo. Samo Bogu in nebeški Materi je znano število tistih, ki so morda po dolgih letih prejeli milost spreobrnjenja in milost dobre spovedi. Prav zaradi Nje, kraljice src, so Brezje kraj obilnega spovedovanja in kraj številnih spreobrnjenj, nekakšna duhovna okrepčevalnica in ambulanta.
K milostni podobi Marije Pomagaj smo se Slovenci zgrinjali in zatekali še posebej v minulem stoletju, v času vojn pa tudi preganjaj zaradi vere. Mnogi so s to podobo v srcu ali s podobico v žepu odhajali na vojsko ali v izgnanstvo.
Ob milostni podobi Marije Pomagaj so se oblikovale velike svetniške osebnosti našega naroda. Naj omenim najprej blaženega mučenca Alojzija Grozdeta, ki se ga bomo ob njegovem godu jutri spominjali na Zaplazu. Leta 1935 se je udeležil evharističnega kongresa v Ljubljani, ki je potekal v navzočnosti milostne podobe z Brezij. Tudi njegova razglasitev za blaženega je potekala na evharističnem kongresu v Celju, 13. junija 2010, prav tako v navzočnosti Marije Pomagaj z Brezij.
Nedaleč od tu se je rodil Božji služabnik Anton Vovk, ki je sam dejal: »Kako lepo je bilo v dijaških letih, ko sem tolikokrat iz Vrbe peš poromal na Brezje, v poletju kar vsako nedeljo in sem tam ob Pomočnici svoj poklic le utrjeval.« Pred to Marijino podobo, ki je bila od leta 1943 do 1947 kot begunka v ljubljanski stolnici, je leta 1946 kleče sprejel ponudbo svetega očeta Pija XII., da postane ljubljanski pomožni škof. Ob sklepu Marijinega leta 1954 je na praznik Brezmadežne posvetil nov oltar v kapeli Marije Pomagaj tu na Brezjah. Na to nas še danes spominja latinski napis na oltarju, ki se v prevodu glasi: »Premili Kraljici umetniški oltar posvetil Anton ljubljanski Ribič.«
Ob milostni podobi Marije Pomagaj je tudi Božji služabnik Anton Strle pred pisanjem doktorata zapisal v dnevnik: »Pred Marijo Pomagaj v stolnici sem sklenil, da naj bo Marijin doktorat, ako se mi bo posrečilo. Marijini in Njenega Sina časti naj bo posvečen.«
Res, Marija Pomagaj na poseben način stoji ob strani vsem, ki se trudijo, da bi storili vse, kar jim reče Gospod.
Pred to podobo Marije Pomagaj, ki je hkrati okronana Kraljica slovenskega naroda, prosimo za Božjo pomoč, ki jo v teh težkih časih tako zelo potrebuje naš narod, naša država in Cerkev na Slovenskem. Prosimo jo, da bi tudi Evropska skupnost spet našla pot evangeljskih vrednot, na katerih je bila ustanovljena. Apostol Janez nam v Razodetju opisuje boj med ognjenordečim zmajem in ženo, obdano z vencem dvanajstih zvezd. V ta boj je vpleten vsak od nas, tudi ves slovenski narod, tudi nekdaj krščanska EU. Da bi v tem boju zmogli vztrajati do konca, smo se kot narod posvetili in izročili njej, ki premaga vsako obliko zla, premaga celo samega hudobnega duha. Danes v duhu obnovimo to posvetitev, obnovimo svoje zaupanje v njeno materinsko pomoč, izročimo se njej, ki je Pomočnica.
Ko je sedaj že sveti Janez Pavel II. leta 1996 začel svoj pastoralni obisk v Sloveniji, je prišel najprej sem na Brezje, da bi mu Marija izprosila potrebnih milosti na njegovem apostolskem potovanju. In res, veliki vihar podtikanj in nasprotovanj zaradi prevelikih stroškov, ki je po medijih divjal, a se je popolnoma umiril v splošno zadovoljstvo in simpatijo pri ljudeh in v medijih. Imejmo tudi mi zaupanje v Marijino pomoč, v njeno posredovanje pri Sinu, ki more tudi danes storiti čudež, kakor ga je storil v Kani galilejski.
Dragi romarji! Ob tej častitljivi 200-ti obletnici se v imenu vseh škofov in romarjev zahvaljujem patrom frančiškanom, ki so že 116 let skrbniki brezjanskega svetišča in varuhi milostne podobe.
Naj končam z besedami, ki jih je v Letu svetnikov ob današnjem godu Marije Pomagaj zapisal Božji služabnik prof. Anton Strle: »Kateri katoliški Slovenec se ob imenu Pomočnica Kristjanov takoj ne spomni na osrednjo slovensko božjo pot – Brezje, véliko slovensko duhovno zdravilišče. Marija Pomagaj na Brezjah! Kolikeri Slovenci so se tukaj ob ljubeznivi Marijini podobi z Detetom Jezusom v naročju nasrkali nove duhovne moči in lepote, včasih že čisto poteptane in globoko zasute. Kako živo govori romarju ta milostna podoba o resnični vlogi, ki jo ima Marija v Cerkvi, v celotnem občestvu kristjanov. Še ko se romar poslavlja od oltarja ’Marije Pomagaj’, ga Marijine usmiljene in dobrohotne oče ne nehajo spremljati in zdi se, da tiho kažejo na božje Dete v Marijinem naročju in da ustnice molče šepetajo besede iz Kane galilejske: ’Kar koli vam Jezus reče, storite!’ Pri Mariji Pomagaj znova mnogi najdejo pot do ’reke živih voda’, do zakramentov že leta in leta pozabljenih in zanemarjenih. In vračajo se na svoj dom kakor prerojeni. Drugi se spet tu, ob Mariji Pomočnici nadihajo nove duhovne svežosti in odidejo v svoje vsakdanje življenje s trdnejšimi koraki, pogumnejši in potrpežljivejši na kdaj tako utrudljivi poti križa, ki pa za križanim in od mrtvih vstalim Gospodom vodi skozi trpljenje v poveličanje.« (LS II., str. 425).
Marija Pomagaj, Slovencev Kraljica, prosi za nas!
Amen.
msgr. Andrej Glavan
novomeški škof in
predsednik SŠK