Dragi bratje mašniki, bratje in sestre verniki, zbrani tu v cerkvi Svetega Marka v Kopru in tisti, ki naš obred spremljate na valovih Radia Ognjišče: vsem prav lep in prisrčen pozdrav na današnji praznik svetega evangelilsta Marka.
Vsem želim milost in mir od našega Gospoda in zanesljivo varstvo današnjega godovnjaka, učenca apostola Petra in prvega evangelista Svetega Marka. Iskreno čestitam vsem župljanom župnij Svetega Marka in vsem, ki nosite njegovo ime in danes godujete.
Sveti evangelij po Marku je najstarejši in najkrajši evangelij, saj ima samo 661 vrstic, to je okrog 20 strani, približno polovico manj kot evangelist Luka, in ga lepo preberemo približno v dveh urah. Markovo poročilo opisuje evangeljske dogodke od nastopa Janeza Krstnika do Gospodovega vstajenja. Poroča o istih dogodkih kot vsi ostali evangelisti v tem obdobju, kot prvi pisec evangelija pa ima tudi 30 vrstic, ki jih drugi nimajo. Samo pri evangelistu Marku torej lahko beremo sledeče pripovedi:
Potem ko so zaradi številnih ozdravljenj množice drle za njim in je izbral 12 apostolov, so prišli sorodniki in ga hoteli prijeti, ker so menili, da ni prišteven: 'Pridejo v hišo in zopet se zbere množica, da še kruha ne morejo zaužiti. In ko so njegovi to slišali, so šli, da bi ga prijeli, kajti govorili so: Saj ni priseben' (Mr 3,20-21).
Čudovita je prilika o rastočem žitu in Božjem kraljestvu (Mr 4,26-29): 'Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: sam ponoči spi in podnevi bedi, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako. Zemlja namreč poraja sama od sebe: najprej bilko, potem klas, nato pa polno žito v klasu. Kadar pa sad dozori, pošlje takoj srp, ker je čas žetve.' Kakor piše prerok Izaija: V mirovanju in zaupanju je vaša moč. In kakor beremo pri evangelistu Janezu: Brez mene ne morete ničesar storiti!
Dve pripovedi o čudežih: najprej ozdravitev gluhonemega v Deseteromestju (Mr 7,31-37): Vzame ga od množice stran, prste v ušesa, s slino na jezik, pogled v nebo in vzdih: Efeta, Odpri se! Odziv navzočih: Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo. Nato pa ozdravitev slepega v Betsajdi (Mr 8,22-26); ven iz vasi, slino na oči, 2-krat roke na oči: 'Vidim ljudi, pa so, kakor da vidim hoditi drevesa!' Ponovno roke na oči in je bil ozdravljen. In Gospodovo naročilo: 'V vas niti ne hodi!'
Pripoved o mladeniču, ki nag uide iz Getsemani (Mr 14,51-52): 'Neki mladenič pa je šel za njim, ogrnjen samo z rjuho, pa so ga zgrabili, toda ta je rjuho pustil in jim nag ubežal: Morda je to sam evangelist Marko, ali pa zvesti učenec, ki hodi za učiteljem tudi v času preizkušnje.
Povzetek prikazovanj po vstajenju (Mr 16,9-13): 'Ko pa je prvega dne v tednu zjutraj vstal, se je prikazal najprej Mariji Magdaleni, ki ji nihče ni hotel verjeti, nato učencema v Emavs, ki jima zopet nihče ni hotel verjeti. Pozneje pa se je prikazal tudi enajsterim, ki so bili pri mizi. Grajal je njih nevero in trdoglavost, da tistim, ki so ga po vstajenju videli, niso verjeli.
Gospodove besede poslanstva za oznanjevanje in izpolnjevanje poslanstva s strani učencev (Mr 16,15-20): Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen. Verujoče pa bodo spremljala znamenja: izganjali bodo hude duhove, nove jezike govorili, kače s tal dvigali in, če kaj strupenega izpijejo, jim ne bo škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli. Nato je Gospod odšel v nebo in njihovo besedo potrjeval z znamenji in čudeži, ki so jih spremljala. – To so torej pripovedi, ki jih ima samo evangelist Marko.
Bil je, kakor je vsem znano, rojen v Jeruzalemu, morda tudi gostitelj Gospodove zadnje večerje, učenec in sodelavec apostola Petra. V NZ je omenjen 8 krat: Po čudežni rešitvi iz ječe je apostol Peter trkal na Markova vrata (Apd 12,12), z Barnabom in Savlom se je Marko vrnil v Jeruzalem (Apd 12,25), Barnaba je v Antiohiji vzel Marka s seboj na Ciper (Apd 15,37.39), apostol Peter daje Marku naziv 'moj sin' (1 Pt 5,13), apostol Pavel izroča Markove pozdrave Kološanom (Kol 4,10), apostol Pavel naroča Timoteju, naj Marka pripelje s seboj v Rim (2 Tim 4,11), apostol Pavel izroča Markove pozdrave Filemonu (Flm 24).
S Cipra je Marko odšel v Aleksandrijo, kjer je postal prvi škof cvetočega mesta in verjetno tam tudi umrl mučeniške smrti. Od tam so njegove svetinje prenesli v Benetke, kjer so v 11 stoletju sezidali veličastno baziliko njemu v čast. Na vrhuncu svoje pomorske slave so se Benetke imenovale Republika Svetega Marka in v svoj grb dale krilatega leva, ki je hkrati tudi grb evangelista Marka. Veliko beneške slave in češčenja Svetega Marka se je razširilo tudi po Kopru in drugih obalnih mestih. Apostol Janez piše v Razodetju: 'Ne jokaj! Glej, zmagal je lev iz Judovega rodu, korenina Davidova, da odpre knjigo in njenih sedem pečatov!' (Raz 5,5). Bratje in sestre, naj Markov lev vedno tolaži tudi nas in nas napolnjuje z močjo in pogumom. Amen.
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
