Bl. škof A. M. Slomšek, zavetnik kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva

Uvod v bogoslužje

Drage kmetice, dragi kmetje, dragi udeleženci, drage udeleženke 10. jubilejnega romanja k bl. škofu Antonu Martinu Slomšku, zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, spoštovani predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Občine Šentjur, dragi župljani župnije Ponikva – gostiteljice srečanja in vseh ustanov, ki so pripravile letošnje jubilejno romanje kmetov na Ponikvo, dragi sobratje duhovniki in redovniki, spoštovane pevke in pevci cerkvenega MPZ France Gačnik iz Stranj nad Kamnikom, ministranti in vsi sodelavci pri sv. bogoslužju, in vsi zbrani bratje in sestre, ki ste v tako velikem številu napolnili to svetišče sv. Martina na Ponikvi, vsi bodite lepo pozdravljeni. Veselimo se v Gospodu, ko se že desetič po vrsti zbiramo pri našem vzorniku, zavetniku in priprošnjiku bl. škofu A. M. Slomšku in bomo tudi danes, pri tem jubilejnem slavju zajeli novih duhovnih moči in spodbud, sedaj pri sveti maši in popoldne na slavnostni akademiji pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu.

Vse to dogajanje naj bo velika spodbuda za našo rast v veri, za blagor našega podeželja, za blagor našega kmetijstva, za vrednote našega kmečkega stanu in našega slovenskega podeželja. Te vrednote so bile vedno in so tudi danes izpostavljene mnogim pritiskom in negativnim vplivom. Tudi danes ni nič drugače, ko se na vsakem koraku soočamo s pojavi in posledicami svetovne gospodarske, socialne, moralne in verske krize, in se zlovešče lovke plazijo po našem podeželju in vdirajo v naše domove in družine, ko vabijo k načinu življenja »kakor, da Boga ni«. Tem splošnim pojavom se pridružujejo še mnoge skrbi in vprašanja, ki jih pred nas postavlja osnutek zakona o davku na nepremičnine, pa tudi finančni polom mariborske nadškofije, z vsemi negativnimi duhovnimi, verskimi in tudi finančnimi posledicami.

Dovolj je razlogov, da smo priromali na ta sveti kraj, v rojstno župnijo našega vzornika, zavetnika in priprošnjika bl. A. M. Slomška, ki kot kmečki sin, rojen tukaj na Slomu, gotovo najbolj pozna radosti, pa tudi tegobe kmečkega stanu v vseh časih, tudi v našem času. Njemu se vedno in še posebej danes zaupno priporočamo. Še prej pa tudi sami premislimo, če smo storili vse, kar je v naši moči. Če smo kaj dobrega opustili ali morda celo kaj slabega storili, obžalujmo svoje grehe, da bomo vredno obhajali svete skrivnosti. Vsemogočnemu Bogu ...

Homilija

Drage sestre, dragi bratje v Kristusu. Ko smo zbrani pri slovesni sveti maši ob 10. jubilejnem romanju kmetov k našemu zavetniku škofu bl. A. M. Slomšku, smo poslušali dobro znani evangelij, ko Jezus hvali svoje učence in jim govori: »Vi ste luč sveta, vi ste sol zemlje« ... in jim naroča, »tako naj sveti vaša luč med ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je nebesih« (prim. Mt 5,14–16).

1. To naročilo, ta zahvala velja danes vam, dragi udeleženci 10. romanja kmetov na Ponikvo, saj ste prav vi tisti, ki ste sprejeli luč, ki jo je na ta svet prinesel Jezus Kristus, ko vas je po vaših vernih starših poklical v svoje kraljestvo in ste pri krstu postali njegovi ljubljeni učenci, da bi oznanjali slavna dela njega, ki vas je poklical v svoje čudovito luč. Naše jubilejno romanje obhajamo v letu vere, ki ga je sedaj že zaslužni papež Benedikt XVI. (2005–2013) razglasil lani oktobra in nas povabil, da bi vedno znova stopali skozi vrata vere, skozi katera smo prvič stopili pri svetem krstu, zdaj pa je naša naloga, da ta dar vere v sebi obnavljamo, utrjujemo, poživljamo in bogatimo, da bo naša vera res živa, dejavna, vesela privlačna in zveličavna. Zahvalimo se vam za to pričevanje, za vašo zvestobo Jezusu Kristusu, ki jo izpovedujete na poti življenja, po vaših domovih in družinah in po vaši župnijah, ko dejavno sodelujete pri njihovem duhovnem poslanstvu, mnogi kot aktivni člani župnijskih pastoralnih svetov, drugi kot ključarji in oskrbniki naši župnijskih cerkva in podružnic, ki so potrebne za izvrševanje duhovnega poslanstva Cerkve. Zopet drugi aktivno sodelujete pri oznanjevalni službi Cerkve, kot bralci Božje besede, kot katehistinje in katehisti, kot pevke in pevci različnih zborovskih in cerkveno-glasbenih skupin, kot izredni delivci obhajila, kot zakristani in oskrbniki naših cerkva, kot sodelavke in sodelavci župnijski Karitas, pa zopet kot sodelavci in animatorji zakonskih, molitvenih in drugih skupin in gibanj, še posebej kot sodelavci in animatorji mladinske pastorale, skavtskih skupin in drugih združenj na ravni župnije, krajevne skupnosti in občine.

2. Blaženi škof Slomšek se vam danes zahvaljuje in vas sprejema in potrjuje v vaši službi. Skupaj z njim se vam zahvaljujemo tudi mi, duhovniki in še posebej predstavniki krajevne Cerkve, da ste ohranili ljubezen in spoštovanje do domače zemlje, do našega podeželja, do kmečkega stanu in kmečkega dela, ki je ohranilo toliko prvin in vrednot ob pristnem stiku z naravo, z Božjim stvarstvom in Stvarnikom, ki ga razmišljujočemu človeku razodeva vsaka bilka in vsaka rožica na travniku. In vi ste, dragi romarji, jubilejnega srečanja z blaženim škofom Slomškom, na poseben način Božji sodelavci, ko ste z vašim vsakdanjim delom, po vaši kmetijah varuhi našega podeželja in vrednot, ki jih v sebi krije to naravno z Bogom Stvarnikom tako globoko povezano naravno življenje in delo v naši domovini, ki nam jo je zaupal naš Stvarnik in Odrešenik. Tu ne morem drugače, kakor da ponovim vznesene besede bl. papeža Janeza Pavla II. (1978–2005), ki jih je izgovoril 17. maja 1996 na Brniku, ob svojem prvem prihodu na pastoralni obisk v Slovenijo: »Bog blagoslovi predrago Slovenijo ... deželo posajeno z mnogimi cerkvami in cerkvicami. – Kaj to pomeni, se je vprašal papež? – »Pomeni, da tod bivajo verni ljudje.« Sledilo je očetovsko vabilo: »Ohranite to dragoceno duhovno izročilo in ne dovolite, da bi vam umiralo pred vašimi očmi.«

To se ne sme zgoditi, saj imamo ob vseh zaskrbljujočih pojavih, ki vdirajo na naše podeželje, tudi veliko razveseljivih dogodkov in znamenj, ki dokazujejo, da Božji Duh veje tudi danes in ogreva naša srca, da izbiramo pota in cilje tam, kjer so prave radosti.

Veseli smo pojava, da se vedno več mladih, kljub vsem težkim razmeram in problemom odloča za življenje in delo na kmetiji, za različne oblike specializiranega kmetijstva. Od ekološke predelave hrane, do gostinstva, kmečkega turizma in športno rekreativne dejavnosti. In takih mladih je veliko med nami tudi na letošnjem jubilejnem romanju. Pa bi poprosil enega izmed njih, da mi malo pomaga pridigati. Tu je mlad kmet Boštjan Goličnik iz župnije Šmihel nad Mozirjem. Tam blizu so Golte, pa tudi podružna cerkev svete Radegunde, te imenitne zavetnice kmečkega dela in poklica. Boštjanov oče je tam cerkveni ključar, sin Boštjan pa nam bo sedaj povedal, kako se sooča z vlogo mladega kmeta na hribovski, oziroma že kar gorski kmetiji ...

3. Bog blagoslovi predrago Slovenijo in njene prebivalce, vas verni čuvarji in nosilci vrednot našega podeželja. Prav je, da se na našem romanju vprašamo, kaj bi nam naš zavetnik blaženi škof Slomšek priporočal za naše življenje. V mesecu oktobru bi nas gotovo povabil, da na novo odkrivamo lepoto in duhovno moč molitve rožnega venca. Lepo je, da velik hišni rožni venec visi na vidnem mestu v stanovanju ali morda krasi počitniško hišico ali avto, vendar to ni dovolj. Prav je, da ob vsej zaposlenosti in pomanjkanju časa najdemo trenutke zbranosti in molitve zasebno ali še bolje v krogu družine. Vožnja z avtom postane prijetnejša ob molitvi rožnega venca, pa tudi v družini začutimo Božjo bližino in prijetno domačnost in medsebojno povezanost ob molitvi vsaj desetke rožnega venca, pa tudi ob molitvi pri jedi, ki vsakdanje hranjenje povzdigne v sveto znamenje naše povezanosti z Bogom in med seboj. Imamo lepo urejeno zvonjenje po naših župnijskih in podružnih cerkvah, zjutraj, opoldne in zvečer; še posebej zvečer, ko zvoni večerni ave, kot so zapeli mnogi glasbeniki in pesniki, tudi Benjamin Ipavec tu v bližini, znamenito pesem iz »Stolpa sem mi zvon zvoni, ko vlega mrak se po vasi« ali pa tisto »večerni ave, šel je tiho čez dobrave, trave so se priklonile, kakor da bi molile«. – Ti pa nič; praviš, da nimaš časa. Sestre in bratje, ohranimo duhovno izročilo.

O vsem tem in še o mnogih drugih vprašanjih bomo govorili po naših župnijah, posebej, ko bomo v okviru župnijskih pastoralnih svetov načrtovali pastoralno prenovo po navodilih krovnega dokumenta za slovenski pastoralni načrt Pridite in poglejte. V tem dokumentu so posebej zanimivi t. i. pastoralni izzivi; to se pravi, posebej nujne in izpostavljene možnosti in priložnosti za obnovo našega verskega življenja. Med temi izzivi je posebej omenjeno vračanje k virom, ki so molitev, Božja beseda, sveto bogoslužje, med katerimi zavzema osrednje mesto sveta maša, kot prvi vir krščanskega življenja, pa tudi drugi zakramenti, kot je sveti krst, sveta birma, sveta spoved, sveto bolniško maziljenje, sveto mašniško posvečenje, posebej sta izpostavljena sveto mašniško posvečenje in sveti zakon. – Obe znamenji sta v krizi. Mladi se težko odločajo za zakon, pa tudi za duhovni poklic, za zakrament svetega mašnika posvečenja. – Od kod te težave? – Veliko je razlogov, tudi tistih, ki jih vsiljuje uživaška miselnost, ki mlade nagovarja: »uživaj«, »kaj se boš vezal«, »bodi svoboden,« … – To so pasti, v katere se mnogi ujamejo. Najboljše zdravilo za take in podobne težave ste vi, dragi starejši možje in žene, očetje in matere, dragi stari straši in še posebej še vi mladi možje in žene, ki ste odkrili lepoto in moč lepega, urejenega, zvestega in z zakramentom svetega zakona posvečenega družinskega življenja. Tudi tukaj se uresničuje stara modrost, »da besede mičejo, zgledi vlečejo«. Zahvalimo se vam za vaše pričevanje in za vaše vzgojno delo, ko si prizadevate, da te vrednote posredujete mlademu rodu, še posebej vašim otrokom in vnukom.

4. Veliko je tega, kar želimo danes priporočiti našemu zavetniku blaženemu škofu Slomšku. To je najprej naše podeželje, naše kmetijstvo in vrednote, ki iz njega izvirajo. Že na začetku smo omenili zaskrbljujoče posledice, ki jih s seboj prinašajo finančne težave mariborske nadškofije, še posebej odhod dveh nadškofov. Tu nam lahko pomaga samo Slomšek, on, ki je s tako ljubeznijo in apostolsko gorečnostjo obdeloval vinsko gorico lavantinske in pozneje mariborske nadškofije; on je tudi z nami v teh težkih trenutkih, ko poskušamo reševati, kar se rešiti da, predvsem pa si prizadevamo, da bi ta težka preizkušnja, v katero smo zašli, postala »milostni trenutek«, to se pravi priložnost za nov začetek; z drugo besedo, prizadevamo si in bomo storili vse, kar je v naši moči, da ohranimo Slomškovo dediščino, da ohranimo mariborsko nadškofijo in njene pastoralne ustanove. Zato vas, dragi bratje in sestre, dragi romarji na 10. srečanju kmetov s svojim zavetnikom bl. A. M. Slomškom tukaj na Slomškovi Ponikvi, kot celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije prosim, da z dobro besedo in še posebej z vašo zaupno molitvijo pomagate, da bo tudi tokrat uresničila modrost apostola Pavla, ki je v pismu Rimljanov zapisal, »da tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu« (prim. Rim 8,28).

Nič, ne varljive obljube uživaške miselnosti, ne druge tegobe vsakdanjega življenja, ne naravne nesreče in nevarnosti, ne grozeči nepremičninski davek, nič nas ne bo ločilo od ljubezni Božje, ki se nam razodeva v Jezusu Kristusu (prim. Rim 8,38) in v tem Božjem stvarstvu, ki nam je zaupano. Nič nas ne bo ločilo od našega podeželja in dela za njegov duhovni in materialni blagor. Tako nam Bog pomagaj, Božja in naša nebeška Mati Marija ter bl. škof A. M. Slomšek, naš Zavetnik. Amen.

msgr. dr. Stanislav Lipovšek
celjski škof in ap. admin. mariborske nadškofije