Obhajanje stoletnice je priložnost za utrditev temeljev: verskih, kulturnih, narodnih. Je priložnost za gradnjo Cerkve, Škofije Murska Sobota. Je priložnost za gradnjo našega skupnega doma – domovine, države Slovenije. ... 

Danes, v nedeljo, 10. februarja so duhovniki po župnijah vernikom podali drugi nagovor, ki je pripravljen ob tej obletnici in nas vabi, da tudi mi hodimo po poti vere v Kristusa, da si po zgledu svetnikov, blaženih in Božjih služabnikov prizadevamo za dobroto oz. za svetost.

Skupaj čez drugi zlati most: Hotiza – Martin na Muri

5. nedelja med letom – 10. februar 2019

Uvod v mašo:

Ko v Škofiji Murska Sobota obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, stopamo čez zlate mostove in se oziramo na križ. Križ je namreč znamenje Jezusovega trpljenja, smrti in tudi zmage. Jezus je z vstajenjem premagal smrt. Ko hodimo za njim, ko hodimo po poti križa, gremo zmagi naproti. Toda ljudje smo slabotni in grešimo. S tem v nas in v svetu zmaguje zlo. Kristus pa nas osvobaja zla, ker nam greh odpušča. S ponižnim srcem se obrnimo k Jezusu, priznajmo in obžalujmo svoje grehe.

Nagovor:

Drugi most, ki povezuje dva murska bregova, ko potujemo ob toku navzgor, povezuje Hotizo z Martinom na Muri, pa seveda tudi širšo okolico. Ta most je zgrajen na koncu poti, po kateri je Božji služabnik Danijel Halas stopal proti reki Muri v smrt. Stoji v bližini parka življenja, kjer je postavljen kamen smrti in kamen življenja, ki označuje kraj mučeniške smrti Božjega služabnika Danijela Halasa.

Ta most nas spomni na drugi zlati most, po katerem lahko ljudje vstopamo v večnost. Ta most se imenuje svetost. Vsi smo poklicani, da po tem mostu stopamo v večno življenje. Številni ljudje: duhovniki, redovniki, redovnice, očetje, matere, tete in drugi so v preteklosti to nalogo vzeli zelo zares in si prizadevali za svetost. Če bi na svet in na ljudi gledali z Jezusovimi očmi, bi se veselili številnih naših vzornikov in priprošnjikov.

Na tem zlatem mostu stoji najprej Božji služabnik Danijel Halas, ki je v bližini sedanjega mosta tik pred smrtjo zaklical tri sveta imena: »Jezus, Marija, Jožef!« Ta imena so bila v njegovem srcu vse življenje. Živel je za Jezusa, častil je Marijo, spoštoval je sv. Jožefa. Zato si je kot kaplan v Ljutomeru in v Lendavi, predvsem pa kot župnik v Veliki Polani z vso močjo prizadeval, da bi vernike usmerjal k zlatemu mostu, k vsemu, kar nam je Jezus dal za našo srečno pot v večnost. Zavzeto je oznanjal evangelij, delil zakramente, molil in vernike spodbujal k dobremu.

Do mosta vodi križev pot. Štirinajst različno oblikovanih križev nam govori, da v življenje vodi le napor, vztrajno prizadevanje, trpljenje, ki ga žlahtni ljubezen do Boga in bližnjega. Božji služabnik Danijel Halas je zmogel iti po tej poti. Zdaj stoji na zlatem mostu in nas vabi, da mu sledimo.

Na zlatem mostu stoji tudi blaženi Alojzije Stepinac. Zagrebški nadškof in kardinal, ki je po drugi svetovni vojni dolga leta preživel v zaporu in priporu, prestal veliko raznovrstnega trpljenja, a je zaupal v Boga in njemu izročal svoj križ. Že prej je med drugo svetovno vojno kot zagrebški nadškof sprejel številne slovenske duhovnike, ki so bili izgnani na Hrvaško, in jih namestil po različnih župnijah ter jih s tem rešil trpljenja in smrti.

Na zlatem mostu svetništva stojijo blažene drinske mučenke: dve Slovenki, ena Hrvatica, ena Avstrijka in ena Madžarka, ki so delovale v Bosni in ob reki Drini darovale svoja zemeljska življenja.

Na zlatem mostu svetništva srečamo še druge: blaženega škofa Slomška, blaženega dijaka Grozdeta, sveta Leopolda Mandića in Marka Križevčana, blažene Avguština Kažotića, Ivana Merza, Miroslava Bulešića ter številne druge predstavnike slovenskega in hrvaškega naroda.

Na zlatem mostu svetništva stoji Božji služabnik Vendelin Vošnjak, Slovenec iz Konovega pri Velenju, ki pa je deloval na Hrvaškem, dolgo let kot provincial. Družbo mu dela Božji služabnik Anton Mahnič, tudi Slovenec, ki je bil škof na otoku Krku.

Vsi ti in še mnogi drugi so izpolnjevali Jezusovo zapoved ljubezni. Živeli so v različnih časih, v različnih okoljih, opravljali so različna dela. Nekateri so pripadali slovenskemu narodu, nekateri hrvaškemu, nekateri drugim narodom. A zdaj, ko so na zlatem mostu svetništva, so vsi naši. Vsi so nam blizu.

Drug za drugim so Bogu odgovarjali kakor nekoč prerok Izaija: »Tukaj sem, pošlji mene!« Nihče ni vedel, kaj ga na tej poti čaka. Toda vsak je spoznal, da je Jezusa vredno poslušati. Kljub različnim neuspehom je ponavljal: »Na tvojo besedo bom vrgel mrežo.« Že v mladosti so »pustili vse in šli za njim.«

Mi danes hodimo po poti, ki so jo oni pripravili in posvetili. Nihče danes ne bi molil križevega pota na Hotizi, če te poti prej ne bi prehodil Božji služabnik Danijel Halas. Tudi za to, da danes živimo v Sloveniji, so se v daljni in bližnji preteklosti trudili številni ljudje. Vsem, ki so gradili naš dom, ki so nas usmerjali na zlati most svetosti, smo neizmerno hvaležni. A prava hvaležnost se pokaže v tem, da stopamo na zlati most svetosti.

Prošnje vernikov:

Gospod Jezus, ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, te prosimo za milost, da bi po zgledu naših svetniških kandidatov tudi mi zmogli napredovati v svetosti.

Pesem: Skupaj čez zlati most

(lahko po napevu: Kraljica venca rožnega)

Čez drugi most zdaj gremo mi,
k svetnikom, ki so v večnosti,
naj prosijo za nas zelo,
da vsi se jim pridružimo.

Čez zlati most zdaj gremo vsi,
do Njega, ki zares živi,
da dal nam bo sto novih let,
v nebesih večno z Njim živet.

Pripravil: Lojze Kozar ml., generalni vikar

Več o obhajanju 100-letnice na povezavi: Skupaj čez zlati most in na e-naslovu: [email protected]